Part, Chapter

  1 DvehMl, I   |            čisto blizu, da je treba le še poseči, kakor po jabolku
  2 DvehMl, II  |             ko bo morje med nama." ~Le tisti čas je bila Mana sama,
  3 DvehMl, II  |            Pavle. "Midva poslušajva le tisto, kar najino srce govori.
  4 DvehMl, II  |           dan, sta obadva utihnila; le zadremala je bridkost, vzbudila
  5 DvehMl, III |             pot, kakor že je; da bi le drugo vse!" je rekel Pavle. ~
  6 DvehMl, III |        mirno, kakor na suhi zemlji; le tiste še ni bilo, ki je
  7 DvehMl, III |              saj pač to ni bolezen, le utrujenost je in slabost!
  8 DvehMl, III |           tako razzibalo, da sem te le po kranjskem klobuku in
  9 DvehMl, III |        kranjski nerodnosti spoznal. Le zmerom nosi ta klobuk in
 10 DvehMl, III |             če prav pomislim, se mi le zdi, da nisi pametno ravnal!" ~"
 11 DvehMl, III |         zlovoljen odgovoril Lojze. "Le tako sem rekel, da v Ameriki
 12 DvehMl, III |        pogine, ki najde navsezadnje le še suho kost na cesti? Umrlo
 13 DvehMl, III |              da bova imela za balo. Le tako me rada imej, Manca,
 14 DvehMl, III |           pa boš imela židano ruto. Le pridna bodi, Manca, in kmalu
 15 DvehMl, IV  |             vse rdeče so tvoje oči. Le potolaži se, tako brž boš
 16 DvehMl, IV  |      postelja!" je pokazala Hanca. "Le eno blazino ti vzamem in
 17 DvehMl, IV  |             otrok," je rekla. "Zdaj le prijetno zaspi. Če je še
 18 DvehMl, IV  |            veselja zraven, pa če je le kapljica, jo razmakni na
 19 DvehMl, IV  |             Mana ji je dala list. ~"Le naprej stopi! Pri nas se
 20 DvehMl, IV  |            izžemó do zadnje kaplje! Le to si zapiši, pa nikoli
 21 DvehMl, IV  |             je kakor pljunek!" ~"Ne le njim! Ne le njim!" jo je
 22 DvehMl, IV  |          pljunek!" ~"Ne le njim! Ne le njim!" jo je tolažila Hanca. "
 23 DvehMl, IV  |            tebi še pride tisti čas, le zvesto hrani spomin v srcu;
 24 DvehMl, IV  |           bom doto kmalu zaslužila. Le tako rad me imej, Pavle,
 25 DvehMl, IV  |             ti bodi zdrav in vesel. Le tako misli name, kakor jaz
 26 DvehMl, V   |            posadili na cesto, ne bo le petsto, temveč bo jih stokrat
 27 DvehMl, V   |        kakor nadležnega berača! Kaj le jaz, ki sem mlad in sam!
 28 DvehMl, V   |            Kaj boš storil?" ~"Da bi le sam vedel! Posla iskati
 29 DvehMl, V   |    pijanosti; človek se navsezadnje le iztrezni in je devetkrat
 30 DvehMl, V   |             lakote jih umrje na dan le toliko, da nikoli ni manjša
 31 DvehMl, V   |            Tako praviš, da živé?" ~"Le mislim si tako, ker si drugače
 32 DvehMl, V   |    nezvestobo in vse kar je hudega, le da se nad mojim beraštvom
 33 DvehMl, V   |         nego sem si mislil. Zatorej le brž na ono stran. Tam je
 34 DvehMl, V   |     stradanja ti nič ne bo škodilo. Le preveč potrt in kisel nikar
 35 DvehMl, V   |            bas. Tudi ti tako stori! Le tistemu se sreča smeje,
 36 DvehMl, VI  |             do joka ji ni več bilo. Le dni je štela. Ob slovesu
 37 DvehMl, VI  |       bolezen je zdravilo na svetu, le zoper smrt ga ni. Saj vem,
 38 DvehMl, VI  |            od nekdaj: trud in skrb, le še v večji meri!" ~"To ni
 39 DvehMl, VI  |             Obadva sta bila otroka! Le otrok sanja o zlatih jabolkih
 40 DvehMl, VI  |        jabolkih in medenih potokih, le otrok se razjoka, kadar
 41 DvehMl, VI  |           se nič ne bojim." ~"Da bi le bilo, kakor misliš. Bog
 42 DvehMl, VI  |             in bogat! Ne bila bi mu le dekle, še sestra in mati
 43 DvehMl, VI  |             je imel Pavletov obraz, le suh je bil in upal.  "Pozdravljena!"
 44 DvehMl, VI  |       vprašala gospa. ~"Znam!"  "Da le to znaš; drugega ne bo veliko
 45 DvehMl, VI  |           jutra ne! Če te pokličem, le pridi, pa mi poravnaj odejo
 46 DvehMl, VI  |             mislila: "Če bi si doto le s samim trudom služila,
 47 DvehMl, VI  |             rekla v tistem pismu: ~"Le tako misli name, kakor jaz
 48 DvehMl, VI  |           bom verno, da se povrneš. Le ti me tako rad imej, kakor
 49 DvehMl, VII |            da dobi opravila, čeprav le za en sam dan, ali za eno
 50 DvehMl, VII |               Mrtev ni bil želodec, le zadremal je malo!" ~Poleg
 51 DvehMl, VII |            pa še malo krvi po vrhu, le tukaj ostani!" ~Pavle je
 52 DvehMl, VII |              Tam med razbojniki sem le gostač, zato ker se bojé
 53 DvehMl, VII |            smrčal z odprtimi ustmi; le še troje popotnikov je bilo
 54 DvehMl, VII |         narahlo potrkalo na duri. ~"Le naprej!" je zaklical. ~Prav
 55 DvehMl, VIII|             tiho bežali preko nebá, le malokdaj se je zasvetila
 56 DvehMl, VIII|          veter je pihal. ~"Da bi se le ne ulilo to noč," je pomislil
 57 DvehMl, VIII|              Saj ni druge poti več, le ena je. Pojdimo, kamor je
 58 DvehMl, VIII|             zoper njo ni pomoči." ~"Le če je zdrav, povej," je
 59 DvehMl, VIII|        pozna, ampak dal je. Zdaj se le bojim, da ne zapije teh
 60 DvehMl, VIII|             bi jih rajši sam zapil. Le brž mu piši!"  Lojze je
 61 KrcmEl, I   |            in da so je bili deležni le zategadelj, ker bi bili
 62 KrcmEl, I   |          Osojničan ni živina, da bi le garal in garal; če si ga
 63 KrcmEl, I   |            bi meni to breme? Saj ni le moje, temveč tudi tvoje
 64 KrcmEl, I   |       vzdignili bandero in križ; in le molitev bo v naših ustih." ~
 65 KrcmEl, I   |              nanj upajo; meni pa se le vse zdi, da ne pride na
 66 KrcmEl, I   |             grobu, da niso pokopali le župnikovega trupla, ki je
 67 KrcmEl, I   |       župnik vzel v grob s seboj ne le vseh trideset let svojega
 68 KrcmEl, I   |            bila potolažena. ~"Da bi le takega dobili, ki ne bo
 69 KrcmEl, I   |           priljudno v roke faranov; le čudno se je zdelo pijancem,
 70 KrcmEl, I   |           prelival, o kralj, temveč le vino." ~Takrat pa je rekel
 71 KrcmEl, I   |            ob tla. – ~"Kaj se mi je le sanjalo?" je vprašal ves
 72 KrcmEl, I   |            rekel. "Ampak to so bile le sanje." ~"Oče, oj, oče!"
 73 KrcmEl, II  |          sočno in blago, kakor diši le domača zemlja. ~Starejši
 74 KrcmEl, II  |           je: ~"Strah me je – da bi le vedela, kóga me je strah!
 75 KrcmEl, II  |          izpolnijo vsa znamenja, ne le tista, ki nam jih je bil
 76 KrcmEl, II  |            je kozarec od sebe. ~"Ne le v duše, tudi v grla lije
 77 KrcmEl, II  |            roko. ~"Pojdi še to uro, le kar poveži!" ~"Še to uro
 78 KrcmEl, II  |             ne vem, kaj da bi rad – le toliko vem, da me srce goni
 79 KrcmEl, III |             konec? Nikoli ga ne bo, le verjemite. Kar je sojeno,
 80 KrcmEl, III |          kralja so postavili, ampak le to so privojskovali, da
 81 KrcmEl, III |            včeraj mu je bil siromak le krono dolžan, pa se je čez
 82 KrcmEl, III |           nisem pomislil nanje – ne le sebe, svoj rod sem zapravil!" ~
 83 KrcmEl, III |           na tla. Ali ni se zgrudil le na tla, temveč še za klaftro
 84 KrcmEl, III |             nenadoma spoznal, da ni le vreča prazna do dna, temveč
 85 KrcmEl, III |      pazduho. ~"Tak pa udarimo, tak le po njem," je vzkliknil Potnik
 86 KrcmEl, III |        pijan. Faranom osojniškim se le v spanju in v pijanosti
 87 KrcmEl, III |           Ali sem tako pijan, da se le meni ziblje in maje, ali
 88 KrcmEl, III |         iztegnil roko za pozdrav: ~"Le malo potrpi!" je rekel. "
 89 KrcmEl, III |           nisem videl," je rekel. ~"Le dobro si jo oglej," mu je
 90 KrcmEl, III |             beseda ni šla z jezika, le z roko je pokazal proti
 91 KrcmEl, IV  |            bo sedmina po Grajžarju; le pripravi vina, kruha in
 92 KrcmEl, IV  |            na hribu, je bilo z njim le troje orožnikov. ~"Škoda
 93 KrcmEl, IV  |             mizo in se je smejal. ~"Le toči, Elija, le toči. Zato
 94 KrcmEl, IV  |           smejal. ~"Le toči, Elija, le toči. Zato sem še malo posedel,
 95 KrcmEl, IV  |            več moja in da sem v nji le gostač od davi do drevi;
 96 KrcmEl, IV  |     postelje in je stopil do okna. ~Le malokdaj se je še zaiskrilo
 97 KrcmEl, V   |          priromal iz devete dežele. Le malo dni še, morda en sam
 98 KrcmEl, V   |          noč je bila. Vas je spala, le v Elijevi krčmi so bila
 99 KrcmEl, V   |        nikar ne odlašaj! Če odložiš le za eno samo uro, boš pod
100 KrcmEl, V   |      resnično žalosten; videl pa je le črno brado in črne oči. ~"
101 KrcmEl, V   |          sem bil, zmerom sem mislil le eno: manjši si od drugih,
102 KrcmEl, V   |    bistrejša od moje? Mislim da ni, le večji slepar je. Ampak on
103 KrcmEl, V   |            prijel za glavo. ~"Da bi le spati mogel, le spati! Kdo
104 KrcmEl, V   |               Da bi le spati mogel, le spati! Kdo mi je dal strupa,
105 KrcmEl, V   |         dlani že vse, kar si hotel; le pest stisni, pa bo tvoje! –
106 KrcmEl, V   |             pridigo z mirnim licem; le siva, koščena roka, ki je
107 KrcmEl, V   |             položil roko na ramo. ~"Le malo še ostani. Izprazniva
108 KrcmEl, V   |        povesil glavo. ~"Ali so bile le sanje, ali sem res tako
109 KrcmEl, V   |            ne na coprnice. Cigan je le spoznal, da sem zastrupljen
110 KrcmEl, VI  |             očitno, ko jih mi drugi le naskrivaj in takorekoč po
111 KrcmEl, VI  |        dramil Elija. ~"Ali se mi je le sanjalo? Ali ni bila to
112 KrcmEl, VI  |             sanjalo? Ali ni bila to le predpustna burka?" ~"Ni
113 KrcmEl, VI  |            se, prostran je svet!" ~"Le kozarec vina mi še daj!"
114 KrcmEl, VI  |            ukazala; saj ni na svetu le ena dolina osojniška – še
115 SimnuS, I   |             in birič iz Prisojnice. Le z menoj, da bomo spoznali,
116 SimnuS, II  |           papir. ~"To je, kar je!" ~Le malo besed je bilo na papirju,
117 SimnuS, II  |     ukanjene same, zahvaljen Bog! – Le z menoj, Šimen, in tudi
118 SimnuS, II  |             ni bilo vredno prepira. Le najstarejši občani so se
119 SimnuS, III |            starost, ker starcev ni. Le jaz edini delam sitnost
120 SimnuS, III |             mu je ime in kdo da je! Le kar ženi ga nazaj, odkoder
121 SimnuS, III |           bi to razumel – vi pa, ne le da ste lakomni, ste še bebasti
122 SimnuS, III |   Prisojnici niste učili katekizma? Le lepo in zložno se napravita
123 SimnuS, III |              ga je pohvalil župan. "Le pojdi z njima in bistro
124 SimnuS, III |           ni počitka zate!" ~"Morda le pridem!" si je mislil Šimen. "
125 SimnuS, III |    odpovedávale, ter je zaklical: ~"Le dobro ga primita ter varno
126 SimnuS, III |           zmotam podvržena! Zatorej le vdano sprejmi to nadlogo,
127 SimnuS, III |        torej leže na tisto kamenje, le da se ne gane! Z životom
128 SimnuS, IV  |         noge pa ga niso več nosile, le kamenje je zahreščalo pod
129 SimnuS, IV  |             bi vaju vprašal za pot! Le v miru spita, tudi jaz bom
130 SimnuS, IV  |            bila v senci vsa dolina; le hribi so se še svetili in
131 SimnuS, IV  |           mu je bil jezik pretežak; le nasmehnil se je in je posvaril
132 SimnuS, IV  |      prisojniški pa ni maral, da bi le sosed njegov razodeval modrost;
133 SimnuS, IV  |             pa ni izpregovoril več, le ustna so se prijazno nasmehnila. ~
134 SimnuS, V   |             skledo prašne večerje. "Le kolni," si je mislil, "tudi
135 SimnuS, V   |             se je bil za silo vdal, le žeja ga je žgala v ustih.
136 SimnuS, VI  |         postrani. Človek je postavi le ovira in sitnost, zato ker
137 SimnuS, VI  |            taka, da vidi Šimen svet le tedaj, kadar je vanj pognan;
138 SimnuS, VI  |          kamenje. ~"Ali spi, ali se le dela?" ~"Primi ga za roko,
139 SimnuS, VI  | prigovarjali, odgovarjalo pa jim je le nehvaležno godrnjanje, celo
140 SimnuS, VII |          pozabil pipo; da bi se bil le zapalil! Poglejmo zdaj tisto
141 SimnuS, VII |            z dušo popihal. Da bi se le vse krščansko naredilo,
142 SimnuS, VII |             se jim vzdramile, ampak le počasi in trudoma se je
143 SimnuS, VII |     ošvrknil s hudobnim pogledom: ~"Le pojdimo, ti pa nas vodi!" ~
144 SimnuS, VII |           porojena, ampak beseda je le! Da ga zagrebemo kakor nekrščeno
145 SimnuS, VII |             posebno pa, če je morda le še košček duše v njem; zakaj
146 SimnuS, VII |        Andrejaz: ~"Morda se pa duša le še usten drži! Ali bi ne
147 SimnuS, VII |            piše jim jo Bog. Zdaj je le vprašanje, kdo da je poklican
148 SimnuS, VII |            bil malopridnež, dušo je le imel!" ~Takrat je vzrojil
149 SimnuS, VIII|         katere fare da je; in če bi le samim vernim kristjanom
150 SimnuS, VIII|           teboj; saj nazadnje si me le spoznal za prisojniškega!" ~
151 SimnuS, VIII|           leto in dan! Ali časih je le prijazno, da se človek malo
152 SimnuS, VIII|             rekli, tako so storili. Le enkrat še se je prikazal