Part, Chapter

  1 DvehMl, I   |        prišla do županove krčme. Tam so bila vsa okna svetla;
  2 DvehMl, I   |        zavriskal, kakor vriskajo tam doli! – Mimo sva šla, sama
  3 DvehMl, I   |         sva šla, sama si videla, tam svatujejo." ~"Srečo daj
  4 DvehMl, I   |         pravi: Kako se vama godi tam gori na pustem klancu, v
  5 DvehMl, I   |         tisti strani, se mi zdi, tam, kamor gredo zvezde kakor
  6 DvehMl, I   |         njim? Vso tisto revščino tam doli bi prodal in bi šel
  7 DvehMl, I   |   bogatejši. Pa se mu godi dobro tam onkraj morja, vesela pisma
  8 DvehMl, I   |        zakaj vriskala bova sama! Tam v Ameriki, tam nič ne vprašajo,
  9 DvehMl, I   |        bova sama! Tam v Ameriki, tam nič ne vprašajo, če si kajžarjev,
 10 DvehMl, I   |         se meni tako ne zgodilo? Tam nisem več kajžarjev sin,
 11 DvehMl, I   |         nisem več kajžarjev sin, tam ne vprašujejo več, čegav
 12 DvehMl, I   |         Ali čuješ, kako vriskajo tam doli? Tudi midva zaukajva!" ~
 13 DvehMl, II  |         se poslavlja od matere – tam stoji na pragu, za njim
 14 DvehMl, II  |        jedel, ali moj bo. Kaj je tam za morjem? Devet jih je
 15 DvehMl, II  |          sedla za mizo ob durih; tam ni bilo nikogar, oná pa
 16 DvehMl, III |         vesele. Ugledal je Mano, tam je stala, komaj devet klafter
 17 DvehMl, III |           Kakor snopje so ležali tam na nečednih klopeh; komur
 18 DvehMl, III |     narahlo zibala in obležal je tam, kamor so ga sunili; svojo
 19 DvehMl, III |           Vprašaj tukaj, vprašaj tam, smejo se ti! Ali danes
 20 DvehMl, IV  |         jaz, da bi tako ne bila! Tam v naših krajih nosijo ljudje
 21 DvehMl, IV  |          popisan listek. ~"Pa se tam oglasi v soboto! Tam ti
 22 DvehMl, IV  |          se tam oglasi v soboto! Tam ti ne bo hudega, dobri ljudje
 23 DvehMl, IV  |  pokazali so ji pot na dvorišče. Tam je potrkala na duri in odprla
 24 DvehMl, IV  |      ukazano. Drugače pa je bilo tam še mnogo ljudi, sinov, hčerá
 25 DvehMl, IV  |        tistega Lojzeta, ki je že tam, on pa náte, ki si tukaj." ~"
 26 DvehMl, V   |                               V  Tam v Ameriki, tam v Lojzetovi
 27 DvehMl, V   |                V  Tam v Ameriki, tam v Lojzetovi izbi, pa se
 28 DvehMl, V   |       preveč smo delali; zdaj je tam toliko bogastva nasutega,
 29 DvehMl, V   |          poslovil. Da imam mater tam na oni strani, brez sramu
 30 DvehMl, V   |          onstran morja in ostane tam na vekomaj. Ostane tam,
 31 DvehMl, V   |    ostane tam na vekomaj. Ostane tam, če samo ve ali ne!" ~"Tudi
 32 DvehMl, V   |              Tudi moje je ostalo tam!" je rekel Pavle. ~Lojze
 33 DvehMl, V   |     Zatorej le brž na ono stran. Tam je človek vsaj poškropljen
 34 DvehMl, V   |          Gledal je proti morju – tam daleč je domovina! Nikoli
 35 DvehMl, V   |         ni videl z bdečimi očmi. Tam je dolina; zelene loke se
 36 DvehMl, V   |          pozdravljajo bele hiše; tam na hribu, ob rebri stoji
 37 DvehMl, VI  |          se je napotila k Hanci. Tam je ostala sedem dni. ~Ko
 38 DvehMl, VI  |         zaupanje. ~"On dela zame tam onstran morja, skrbi zame
 39 DvehMl, VI  |     strah. Rada bi že bila doma, tam pod svetim Lenartom, ali
 40 DvehMl, VII |        in bratje; res je potreba tam, da človek meži, ko večerja
 41 DvehMl, VII |       tretji, ali že četrti dan. Tam med razbojniki sem le gostač,
 42 DvehMl, VII |    ljudje, ki jih je videl Pavle tam, niso bili razbojniki; siromaki
 43 DvehMl, VII |       hropeči in trudni so spali tam popotniki, izgnanci; težka
 44 DvehMl, VII |        najbistrejši niso – glej, tam gre voz, skoči pódenj. Ampak
 45 DvehMl, VII |          Pojdiva med razbojnike, tam se pomeniva." ~Stopila sta
 46 DvehMl, VII |          je plavala barka, že je tam zeleni breg. Ob bregu stoji
 47 DvehMl, VIII|         sem očimu, da sem dolžan tam v Ameriki in da me zapró,
 48 DvehMl, VIII|        Tisoč nad tisoč jih umrje tam, pod zemljo, v plavžih,
 49 KrcmEl, I   |         kakor vesten rubežnik. ~"Tam so Kovačevi – bogata hiša,
 50 KrcmEl, I   |          pozdravljeni, Kovačevi! Tam kraj župnišča so Martinovi –
 51 KrcmEl, I   |       vreča je polna do vrha. In tam pod gričem je belo gnezdo
 52 KrcmEl, I   |         sem gledal, pa sem videl tam v dolini dvoje ljudi. Vsaki
 53 KrcmEl, I   |          je vztrepetal od groze. Tam vrh hriba je stalo visoko
 54 KrcmEl, I   |         v svojo podstrešno izbo. Tam je odpahnil okno ter je
 55 KrcmEl, I   |          plašč; ne bo ti dolgčas tam." ~Farani so šli in šli,
 56 KrcmEl, I   |         se razkropili po dolini; tam za vrtom je ugasnila ena,
 57 KrcmEl, I   |         Še je hripavo zavrisnilo tam in tod, nato je utihnila
 58 KrcmEl, II  |          da bi šli tja in kaj bi tam?" je vprašal oče. ~"Orat,"
 59 KrcmEl, II  |     starejši in se je začudil. ~"Tam ne bomo nikoli več orali,"
 60 KrcmEl, II  |    zarosilo, kakor da je ugledal tam užaljeno sestro. Lehe še
 61 KrcmEl, II  |        za velikim oltarjem. Kdor tam pritisne uho na mokra tla,
 62 KrcmEl, II  |          človeka strah in groza. Tam na dnu je bila pred davnimi
 63 KrcmEl, II  |   poslednje deske ter čakaj name tam, kjer je bil nekoč tvoj
 64 KrcmEl, II  |      družba. Elija sam je slonel tam s komolci na mizi, mežikal
 65 KrcmEl, II  |        Nikar se ne pehaj; ostani tam, kamor sodiš," je vzkliknil. ~"
 66 KrcmEl, II  |   sopihal cigan. "Zato da bi bil tam, kamor sodim." ~Došel ga
 67 KrcmEl, II  |      sliši kravo mukati." ~"Tudi tam gori si slišal človeško
 68 KrcmEl, II  |          slišal človeško besedo; tam bi bil spal," je rekel Potnikov. ~
 69 KrcmEl, II  |         Lažeš, tako nisi mislil. Tam nisva slišala nobene človeške
 70 KrcmEl, II  |          in je pokazal na hlev. "Tam je stelje zadosti in tudi
 71 KrcmEl, II  |         smrt! Tukaj sem ustavil, tam sem ustavil, prijazno pokramljal
 72 KrcmEl, III |   naravnost do grabeža in pajka. Tam je v svojem napuhu snoval
 73 KrcmEl, III |     bukovega gozda; in ko je bil tam, ni dolgo izbiral in odlašal.
 74 KrcmEl, III | rokovnjač!" ~"Kako, da je tvoje? Tam ni zapisano, ne na papirju,
 75 KrcmEl, III |          ki greš z menoj! Ali ni tam gori moja hiša?" ~"Tam je!" ~"
 76 KrcmEl, III |        ni tam gori moja hiša?" ~"Tam je!" ~"Ali sem tako pijan,
 77 KrcmEl, III |     Krčmar ga ni slišal; stal je tam v črni suknji, tih in trd,
 78 KrcmEl, IV  |       poglej, ozri se v dolino – tam je tvoj dom, tja se boš
 79 KrcmEl, IV  |         srda. ~"Kako sodite zdaj tam doli? Kaj ste mi privoščili
 80 KrcmEl, V   |        so se mu oči zasolzile. ~"Tam v razoru sem se igral, ko
 81 KrcmEl, V   |          ko so naši orači orali; tam pod hrastom sem ležal v
 82 KrcmEl, V   |         pa se mu je zdelo, da je tam doli zakopana njegova mladost;
 83 KrcmEl, V   |        na dan. In da je zakopana tam na vekomaj tudi mladost
 84 KrcmEl, V   |     manjši in tudi neumnejši ne. Tam doli je krčmar Elija; zdaj
 85 KrcmEl, V   |         malodušnost in trohnoba. Tam šele si odpočijem, tam sem
 86 KrcmEl, V   |           Tam šele si odpočijem, tam sem kakor svoj med svojimi ..." ~
 87 KrcmEl, V   |     Najmlajši je stopil na hrib, tam se je še ozrl v dolino in
 88 KrcmEl, VI  |         in se je peljal v mesto. Tam si je izbral žensko ter
 89 KrcmEl, VI  |       očeh je bilo tiho upanje. ~Tam, kjer je bila nekoč Potnikova
 90 KrcmEl, VI  |         srcem vas čaka dolina!" ~Tam, kjer je bila nekoč domačija
 91 KrcmEl, VI  |          vrha polno bridkosti!" ~Tam, kjer je bila nekoč domačija
 92 KrcmEl, VI  |      pasú in ga je nesel v hišo. Tam mu je umil krvavi obraz
 93 SimnuS, I   |     gnali so ga pred sodnika. In tam so ga obtožili, da je hotel
 94 SimnuS, I   |          zmotijo in da me odlože tam, kjer je treba!" ~Ko se
 95 SimnuS, I   |       tisti kraji. ~"Kako je pač tam?" je premišljeval. "Kakšni
 96 SimnuS, I   |        in je pokazal v dolino. ~"Tam doli je Prisojnica!" – ~
 97 SimnuS, II  |         poslali v te lepe kraje: tam je tvoja domovina, so rekli,
 98 SimnuS, II  |        tvoja domovina, so rekli, tam umri! – Zdaj, župan, pa
 99 SimnuS, II  |        sproti sem kri prelival – tam je zdaj, v tistem črnem
100 SimnuS, II  |      Zapisano je, da umri človek tam, kjer ni živel in da uživaj
101 SimnuS, II  |     živel in da uživaj miloščino tam, kjer je ni dajal! – Svet
102 SimnuS, II  |          s palico preko polja. ~"Tam je kolovoz, meja med Prisojnico
103 SimnuS, II  |          v soncu, vsi ga vidite. Tam, kjer leži tisto kamenje,
104 SimnuS, II  |     dandanašnji sam Bog razsodi. Tam so gostovali vsi tisti,
105 SimnuS, II  |        in fižol. In gostovali so tam tudi Sirotnikovi; če so
106 SimnuS, II  |        Sirotnikovi; če so pomrli tam od vsega hudega, jim Bog
107 SimnuS, II  |   kajžarji, kamenje pa je ostalo tam na vse večne čase in se
108 SimnuS, II  |    Osojnico, k županu ga ženi in tam razloži, kakor je! Kar je
109 SimnuS, III |        mraka; nobeno oko ne vidi tam krvi, pa se preliva v korcih
110 SimnuS, III |        je rojen v Prisojnici, je tam rojen in prisojniška občina
111 SimnuS, III |         obadva v svojo domačijo; tam pa glejte, da ga boste pošteno
112 SimnuS, III |      počival, kmalu boš počival; tam, kjer je tvoja postelja
113 SimnuS, III |       vzkliknil župan. "Glej jih tam, razbojnike!"  Onstran kolovoza
114 SimnuS, III |   nastežaj, poglej tisto kamenje tam in reci, na čegavi zemlji
115 SimnuS, III |        bajta v Osojnici in stoji tam še dandanašnji njen spomin?
116 SimnuS, III |       prava njegova domačija, in tam naj ostane, dokler ne bo
117 SimnuS, III |       položil? Da bi se sklical: tam je ležal, tam naj leži! –
118 SimnuS, III |        se sklical: tam je ležal, tam naj leži! – Iblajtar modruje
119 SimnuS, IV  |      mrakom dospel v Prisojnico. Tam so ga pozdravili kakor kralja
120 SimnuS, IV  |          Ali vidiš tisto kamenje tam? Čegavo je, na čegavem svetu
121 SimnuS, IV  |        se ne boš prerekal!" – – "Tam na tistem kamenju je stal
122 SimnuS, IV  |      kamenju je stal njegov dom! Tam je rojen, tja pristojen!" – – "
123 SimnuS, IV  |        Šimna. ~"Kakor smrt sediš tam in čepiš!" ga je pokaral
124 SimnuS, IV  |         zdaj nisi ne tukaj in ne tam in da tvoja duša nima pravice,
125 SimnuS, IV  |   pravica! Da bi zdajle ne stale tam te visoke vislice, da bi
126 SimnuS, V   |           vozila sta se v mesto, tam sta romala od postave do
127 SimnuS, VI  |    svetlimi očmi. ~"Lepo bi bilo tam!" je pomislil najprej; nato
128 SimnuS, VI  |        Saj ni pobegnil, saj leži tam!" je rekel malodušno prisojniški
129 SimnuS, VI  |         z bičem nagnal lovit ga. Tam leži telo, ali kje je duša,
130 SimnuS, VI  |         najino, telo sva čuvala, tam leži, kjer je ležalo! Duša
131 SimnuS, VI  |          je namerila na Šimna. ~"Tam leži in še smeje se, kakor
132 SimnuS, VI  |          občinske možé, ki smrčé tam v travi, da se pomenimo
133 SimnuS, VII |        najobilnejšo letino. Glej tam našega župana: nastežaj
134 SimnuS, VII |      vsemi grešniki. In še tisti tam, prisojniški birič: reži
135 SimnuS, VII |        nadlogo, če je vsaj kosti tam pustil, ko jo je z dušo
136 SimnuS, VII |        in dolgo senco na njem. ~"Tam leži!" je rekel prisojniški
137 SimnuS, VII |      desnico. ~"Je že res, da je tam!" ga je zavrnil osojniški. "
138 SimnuS, VII |         rekel: ~"Kamor je legel, tam naj počiva! Na čegar svetu
139 SimnuS, VII |    zdajle si se ukanil. Naj leži tam na vekomaj, pa če mi pošlje
140 SimnuS, VII |       tistim rojstvom in pismom! Tam je tekla zibel njegova,
141 SimnuS, VII |          naj v božjem imenu leži tam, kjer leži, dokler se pravica
142 SimnuS, VIII|       stopil v občinsko pisarno. Tam pa je sedel za mizo Šimen
143 SimnuS, VIII|          vendar se je glasilo od tam vsak večer bridko stokanje