Part, Chapter

  1 DvehMl, I   |        srce bi ga bila slišala. ~"Zdaj gre v hrib moja pot, tvoja
  2 DvehMl, I   |       cesto, pa sva se razjokala; zdaj pa sva izpregledala, vriskaje
  3 DvehMl, I   |          v srce kakor brušen nož. Zdaj pa sem vesel, da bi vriskal
  4 DvehMl, I   |       jokala, ko so oni vriskali; zdaj vriskajva z njimi!" je rekel
  5 DvehMl, I   |           Kaj se ti ne zdi, da je zdaj vsa lepša ta dolina, da
  6 DvehMl, I   |          pred nama, Bog vedi kam; zdaj se nama veselo smejó in
  7 DvehMl, II  |           je dom siroten in ubog, zdaj ti je oče in mati, sestra
  8 DvehMl, II  |          napravljala na pot? Čemu zdaj ta bridkost, čemu ta voda
  9 DvehMl, II  |          Stopila sva na to cesto, zdaj pojdiva, kamor drži! Dokler
 10 DvehMl, II  |      polno mošnjo in z zlato uro. Zdaj pa stopi siromak v eno barko,
 11 DvehMl, II  |           rad, Bog mi je priča. – Zdaj, Mana, ko je to ustanovljeno,
 12 DvehMl, II  |           komaj videla v obraz. ~"Zdaj pa Bog s teboj, Manca." ~"
 13 DvehMl, III |         in kje! Naveličal se boš! Zdaj smo že blizu do nemške zemlje
 14 DvehMl, III |          ga nisem pil, čemu bi ga zdaj ne? Pot je pot!" je rekel
 15 DvehMl, III |          hotelo. ~"Čudež božji! – Zdaj brž na voz; v naši deželi
 16 DvehMl, III |        beznice! Prigrizni, Pavle, zdaj ti bo teknilo!" ~Po kosilu
 17 DvehMl, III |           sem rekel, da v Ameriki zdaj več ne rodi jablan zlatih
 18 DvehMl, III |        tako da sem bil sam vesel; zdaj pa mi kažeš grozo in žalost!"
 19 DvehMl, III |       potepajo brez posla. To sva zdaj ustanovila, pa reciva zbogom
 20 DvehMl, III |          ker tvoje roke počivajo. Zdaj ti ni še hudega, da bi ti
 21 DvehMl, IV  |         Ker si otrok," je rekla. "Zdaj le prijetno zaspi. Če je
 22 DvehMl, IV  |     nikoli ni bilo drugače. Če me zdaj oslepari moški ali ženska,
 23 DvehMl, IV  |         da sem takrat vedela, kar zdaj vem, da sem takrat videla,
 24 DvehMl, IV  |         da sem takrat videla, kar zdaj vidim – polno vedro solzá
 25 DvehMl, IV  |         ni na svetu. – Malo si se zdaj že naučila; tistim odpovej
 26 DvehMl, IV  |         opljuvana od vrha do tal! Zdaj več ne pljujejo name, zato,
 27 DvehMl, V   |           kašče do vrha nabasane, zdaj pa – hajd! Preveč nas je
 28 DvehMl, V   |          je in preveč smo delali; zdaj je tam toliko bogastva nasutega,
 29 DvehMl, V   |         vsega požreti, zatorej si zdaj lahko malo oddahnemo; par
 30 DvehMl, V   |        morajo stradati!" ~"Pa kaj zdaj?" je vprašal Pavle strahoma. ~"
 31 DvehMl, V   |          ga pošteno lopnil nazaj! Zdaj sem jo dobil, da mi gori
 32 DvehMl, V   |         in Pavletu in je rekel: ~"Zdaj še ni ura za bridkost, še
 33 DvehMl, V   |            je rekel Pavle tiho. ~"Zdaj pa mi še to povej: da pride
 34 DvehMl, V   |          mislim; kaj bi še čakal? Zdaj, ko imam časa preveč, se
 35 DvehMl, V   |        koprnenja in brez žalosti. Zdaj pa, ko je sila, da grem,
 36 DvehMl, V   |          pa, ko je sila, da grem, zdaj že komaj čakam tiste barke!
 37 DvehMl, VI  |           privadila vsemu hudemu. Zdaj bi me ne bolela več žal
 38 DvehMl, VI  |      upanje prazno in nespametno; zdaj to vem in to je moja največja
 39 DvehMl, VI  |        šel Pavliha pravice iskat. Zdaj jokaš – on morda joka v
 40 DvehMl, VI  |           vihar ne podrl. Tako si zdaj mislim, kadar se spominjam
 41 DvehMl, VI  |          pomislila in je rekla: ~"Zdaj pa mi naravnost povej, kako
 42 DvehMl, VI  |          nič drugače, kakor si ti zdaj govorila!" ~"Ne bom mu pisala!"
 43 DvehMl, VI  |          se je tiho nasmehnila. ~"Zdaj bi si lahko prislužila doto!"
 44 DvehMl, VII |          nasmehnil in je rekel: ~"Zdaj šele sem tovariš svojih
 45 DvehMl, VII |           je stopil en sam korak. Zdaj je hodil počasi in zložno
 46 DvehMl, VII |         svojo pot, kolikor jih je zdaj mojih tovarišev. Najprej
 47 DvehMl, VII |            vdrugič in vtretjič. ~"Zdaj pa izgubim," se je ves vesel
 48 DvehMl, VII |       božjem imenu, več pa nikar. Zdaj jih imaš, pa zbogom in mir
 49 DvehMl, VII |         se je primajal skozi dim. Zdaj ga je Pavle od blizu slišal
 50 DvehMl, VII |           ne tekne, nikoli mi ni, zdaj pa še celó ne!" ~"Pojdiva
 51 DvehMl, VIII|            kakor razor na polju – zdaj plezam potán, kakor na mlaj!"
 52 DvehMl, VIII|         bom debelo nalagal. Ampak zdaj se mi zdi: če že pošte prenašaš,
 53 DvehMl, VIII|           me pozna, ampak dal je. Zdaj se le bojim, da ne zapije
 54 DvehMl, VIII|         žejen. ~"Kaj bosta počela zdaj?" je vprašal. ~"Kaj da bi?"
 55 KrcmEl, I   |           lahko po pravici vesel. Zdaj pa se poti in ubija, pa
 56 KrcmEl, I   |           zapil, pa pravi: Kaj bi zdaj z njivo, ko nimam vola? –
 57 KrcmEl, I   |           tudi na nas. Kdo nam bo zdaj zaščitnik in priprošnjik?
 58 KrcmEl, II  |      rekel je: ~"Povečerjali smo, zdaj pa še molimo, da se Bog
 59 KrcmEl, II  |       rodile in koliko bodo dale. Zdaj pa se je ozrl nanje in oko
 60 KrcmEl, II  |    vžigale zgodnje bele zvezde. ~"Zdaj bo leto dni, ko sva si v
 61 KrcmEl, II  |           mi pa mu nismo verjeli. Zdaj je v grobu, Bog mu daj nebesa,
 62 KrcmEl, II  |          žalostna, pa je rekla: ~"Zdaj izpričaj! Ne hodi odtod!" ~
 63 KrcmEl, II  |           me je bilo," je rekel. "Zdaj vem, čemu me je bilo strah.
 64 KrcmEl, II  |          drugače nego pozimi, ali zdaj so čakali večer za večerom
 65 KrcmEl, II  |         večer in je minila noč in zdaj je resnično že poldne. Kaj
 66 KrcmEl, III |          ga je silna groza. ~"Kam zdaj mi vsi?" je rekel. ~Nato
 67 KrcmEl, III |           ga je tolažil grabež. ~"Zdaj šele bova delala kupčije!" ~"
 68 KrcmEl, III |           me, kdor že si, ne hodi zdaj od mene, grešnika! Še hiša
 69 KrcmEl, III |        zjutraj do mesta. Povej mi zdaj, če boš čakala name, ali
 70 KrcmEl, III |         Prej si gledal sam, pa še zdaj sam glej!" ~Grajžar je kakor
 71 KrcmEl, III |     znancev in je rekel: ~"Kaj bi zdaj stali in žalovali? Nihče
 72 KrcmEl, III |        smo si ogledali to žalost, zdaj pa se spodobi, da izperemo
 73 KrcmEl, IV  |          Doslej si gledal sam, še zdaj sam glej." ~"Ne boš tako
 74 KrcmEl, IV  |     beseda. Tudi jaz bom štel." ~"Zdaj pa najprej meni štej! V
 75 KrcmEl, IV  |          bil gospodar, sem dajal; zdaj nisi več gospodar." ~Kovač
 76 KrcmEl, IV  |          se je zavalil pod mizo. "Zdaj boš pomnil, da nisem Grajžar!" ~
 77 KrcmEl, IV  |         Nagle jeze je bil zmerom, zdaj pa se mu je slabo sponesla
 78 KrcmEl, IV  |              Tako sem govoril. In zdaj sem prav resnično sklenil,
 79 KrcmEl, IV  |        krvi, nego eno samo solzo. Zdaj pa sem ves podoben tej mokri
 80 KrcmEl, IV  |            je vzdihovaje vstal. ~"Zdaj pa me še podpri, cigan!
 81 KrcmEl, IV  |      zobje od srda. ~"Kako sodite zdaj tam doli? Kaj ste mi privoščili
 82 KrcmEl, V   |         naši kosci kosili. Kdo bo zdaj oral na teh njivah; kdo
 83 KrcmEl, V   |         bi je ne premeril z očmi, zdaj bi jo premeril z bolnim
 84 KrcmEl, V   |          ter šel, kamor kaže pot! Zdaj pa je moja misel že vsa
 85 KrcmEl, V   |       tvojem srcu." ~"Žalostne so zdaj moje pesmi in moje sanje
 86 KrcmEl, V   |           senca je bila v dolini, zdaj pa je še devetkrat bolj
 87 KrcmEl, V   |         nemarno so me osleparili! Zdaj vem, da nisem bil slabejši
 88 KrcmEl, V   |         Tam doli je krčmar Elija; zdaj ima troje hiš, pa bo kmalu
 89 KrcmEl, V   |         ne vzdihuj in ne vriskaj! Zdaj bom zadremal; lahko noč!" ~
 90 KrcmEl, V   |           res napravil za hlapca! Zdaj glej sam!" ~Stari Potnik
 91 KrcmEl, V   |           med slabiče in cágavce! Zdaj imaš na dlani že vse, kar
 92 KrcmEl, V   |          smejal si se malodušnim, zdaj si sam malodušen; rubil
 93 KrcmEl, V   |   malodušen; rubil si razsipnike, zdaj si sam razsipnik in goniš
 94 KrcmEl, V   |          pljuval si pred pijance, zdaj si sam pijanec! In še dalj
 95 KrcmEl, V   |       prej si ubijal močne ljudi, zdaj pa si se spravil na popotnega
 96 KrcmEl, V   |           srcu ste bili hlapci in zdaj ste resnično hlapci!" ~"
 97 KrcmEl, V   |          izmed njih: ~"Zgorel ni, zdaj je razodeto. Če bi gorel,
 98 KrcmEl, VI  |         od groze skril pod odejo! Zdaj pa lepo pijančujeva in se
 99 KrcmEl, VI  |           si, cigan, grešna duša? Zdaj pridi in prinesi harmoniko
100 KrcmEl, VI  |      izgledovali. ~"Kralja imate, zdaj pa pozdravite še kraljico!"
101 KrcmEl, VI  |     otroka sva živela in trosila, zdaj pa sem izpregledal; da bi
102 KrcmEl, VI  |        bom živela kakor kraljica. Zdaj izpolni in stori vse tako,
103 KrcmEl, VI  |       Njegov sin pa živi! – Pojdi zdaj, poberi se, prostran je
104 SimnuS, I   |       Šimen, dolgih trideset let. Zdaj pa so ti roke odpovedale,
105 SimnuS, I   |     umrjem kraj ceste. Čemu bi me zdaj še po svetu vlačili, ko
106 SimnuS, I   | navsezadnje še koprnenje samo. In zdaj, glej, ko sem star in slab,
107 SimnuS, I   |        glej, ko sem star in slab, zdaj, ko bi rad v miru zaspal,
108 SimnuS, I   |     potepal, sam Bog vedi kod, in zdaj, ko je nadložen, prihaja,
109 SimnuS, II  |          ped globoko udrle v tla. Zdaj pa moje roke ne vzdignejo
110 SimnuS, II  |   domovina, so rekli, tam umri! – Zdaj, župan, pa sam presodi,
111 SimnuS, II  |         sem kri prelival – tam je zdaj, v tistem črnem prahu, tista
112 SimnuS, II  |       Župan je pogledal biriča. ~"Zdaj pa ti povej, Martinec, če
113 SimnuS, II  |         je govoril še do konca. ~"Zdaj pa premislimo in preudarimo,
114 SimnuS, III |          ter poreče: Tu ga imate, zdaj pa glejte!" ~"Pametno si
115 SimnuS, III |        iblajtarji so vsi!" ~"Tudi zdaj si pametno povedal, Andrejec!
116 SimnuS, IV  |         je gledal nekoč z očmi: ~"Zdaj sediš na tem golem kamenju,
117 SimnuS, IV  |          če si kričal. Nikogar ni zdaj, da bi ti postiljal, nihče
118 SimnuS, IV  |        noči. Kajti zapomni si, da zdaj nisi ne tukaj in ne tam
119 SimnuS, V   |         njim! Blagi ljudje, ki se zdaj prerekajo preko meje, so
120 SimnuS, V   |   hudobije bi nam delal sitnosti! Zdaj, ko je pravica na poti in
121 SimnuS, V   |      ljubezen do bližnjega. Ampak zdaj povej očitno, župan prisojniški,
122 SimnuS, VI  |     jemala brez godrnjanja. Glej, zdaj pa se je spomnila name,
123 SimnuS, VI  |          Šimen. "Prej čas ni dal, zdaj noge ne dadó. Postava je
124 SimnuS, VI  |       nezaslužene dobrote, se nam zdaj še roga in posmehuje! Iskali
125 SimnuS, VI  |           kam in šel je! Komu naj zdaj pravica razodene svojo sodbo?" ~
126 SimnuS, VI  |   razščeperila in razrasla, da je zdaj hujša od povodnji in slabe
127 SimnuS, VI  |           za pravico je vprašala, zdaj pa nam je natovorila tovor,
128 SimnuS, VII |          bil le zapalil! Poglejmo zdaj tisto ubogo nadlogo, če
129 SimnuS, VII |       ležal prej na desni strani? Zdaj pa leži na levi! Kaj niso
130 SimnuS, VII |          roke na prsih sklenjene? Zdaj pa ležé ob životu! Kaj ni
131 SimnuS, VII |          ni imel zatisnjenih oči? Zdaj je desno napol odprto in
132 SimnuS, VII |         obrnjen proti Prisojnici; zdaj leži na levi in gleda z
133 SimnuS, VII |         župan osojniški. ~"Kaj bi zdaj stali ter se spogledavali!
134 SimnuS, VII |          človek, piše jim jo Bog. Zdaj je le vprašanje, kdo da
135 SimnuS, VIII|       popotnega siromaka in da mu zdaj, ko je izdihnil od vsega
136 SimnuS, VIII|         izmed njih se ni ozrl. ~*~Zdaj pa ni konec te zgodbe, temveč
137 SimnuS, VIII|         dala počitka v življenju, zdaj pa mi ga je dodelila v obilni