Part, Chapter

  1 DvehMl, II  |         voda v očeh? Stopila sva na to cesto, zdaj pojdiva, kamor
  2 DvehMl, II  |            zamudiva. Če težko nosiš to culo, daj meni!" ~"Lahko
  3 DvehMl, II  |              jih je bilo prignalo v to nepriljudno izbo, ki je
  4 DvehMl, II  |          priča. – Zdaj, Mana, ko je to ustanovljeno, pa se ne bojva
  5 DvehMl, II  |         nikogar ter izlijva iz srca to žalost, ki je več ni treba!
  6 DvehMl, III |              prav tako so stavili v to žalostno loterijo, kakor
  7 DvehMl, III |             me ne bo vzelo; saj pač to ni bolezen, le utrujenost
  8 DvehMl, III |           ta klobuk in zvesto hrani to nerodnost, pa te bom še
  9 DvehMl, III |        dišiš po stari domovini – in to je kakor pozdrav od onkraj
 10 DvehMl, III |             se potepajo brez posla. To sva zdaj ustanovila, pa
 11 DvehMl, III |           Umrlo jih je petdeset!" ~"To je greh, to je bogokletstvo!"
 12 DvehMl, III |            petdeset!" ~"To je greh, to je bogokletstvo!" je vzkliknil
 13 DvehMl, III |         balo." ~Ko je napisal Pavle to pismo, je naslonil lica
 14 DvehMl, IV  |           cesto. Mana je ogledovala to bogastvo in je rekla: ~"
 15 DvehMl, IV  |         bogastvo in je rekla: ~"Vse to, kakor je, bi bila že dota
 16 DvehMl, IV  |            trudna sem!" je rekla. ~"To je tvoja postelja!" je pokazala
 17 DvehMl, IV  |         izžemó do zadnje kaplje! Le to si zapiši, pa nikoli ne
 18 DvehMl, V   |           in po licih. ~"Kako se je to zgodilo?" je vprašal tiho. ~"
 19 DvehMl, V   |          posadili na cesto – kaj se to pravi? To se nič ne pravi:
 20 DvehMl, V   |            cesto – kaj se to pravi? To se nič ne pravi: zakaj tistih,
 21 DvehMl, V   |            stresla groza. ~"Ali sme to biti? Kaj ni postave?" ~
 22 DvehMl, V   |             izveličanje izgubil? Za to gre in o tem se govori:
 23 DvehMl, V   |         Pavle tiho. ~"Zdaj pa mi še to povej: da pride ona nocoj
 24 DvehMl, V   |          pride ona nocoj ta večer v to izbo, vsa uboga in objokana –
 25 DvehMl, V   |               Kako misliš? Zakaj si to rekel?" je zavzkliknil. "
 26 DvehMl, V   |          sem se spomnil, sem storil to brez koprnenja in brez žalosti.
 27 DvehMl, V   |           Kaj praviš, kakšna reč je to? Roke so tukaj, noge so
 28 DvehMl, V   |          vse razloženo! Jaz pojdem, to je zapisano. Ali kaj bo
 29 DvehMl, V   |     Pozdravljam te stotisočkrat čez to široko morje; da bi ga ne
 30 DvehMl, V   |       pozdravljena!" ~Ko je dopisal to pismo, se mu je prelila
 31 DvehMl, VI  |      pripravna, ubogljiva – ali vse to ni poglavitno. Kdor hoče
 32 DvehMl, VI  |              le še v večji meri!" ~"To ni vsa moja bridkost!" je
 33 DvehMl, VI  |          prazno in nespametno; zdaj to vem in to je moja največja
 34 DvehMl, VI  |          nespametno; zdaj to vem in to je moja največja bridkost.
 35 DvehMl, VI  |     upihnila luč, je rekla Hanca: ~"To ti povem, pa stori tako:
 36 DvehMl, VI  |             gospa. ~"Znam!"  "Da le to znaš; drugega ne bo veliko
 37 DvehMl, VI  |          Saj ni zame več poti ne na to in ne na ono stran. Umrla
 38 DvehMl, VI  |             da naj pride, preden bo to srce tako ranjeno, da se
 39 DvehMl, VII |        kraja do konca bi si ogledal to jozafatsko dolino, kjer
 40 DvehMl, VII |              Lepo zahvaljen bodi za to trojno kosilo in trojno
 41 DvehMl, VIII|          bile jasne; frfotale so na to in na ono stran, brez cilja
 42 DvehMl, VIII|                Da bi se le ne ulilo to noč," je pomislil Pavle
 43 KrcmEl, I   |     vinograd, pa je zorelo grozdje. To so bili časi, da je bil
 44 KrcmEl, I   |             se je znočilo. In ko je to zagledal, je naročil še
 45 KrcmEl, I   |        videli, kadar se prikaže nad to lepo dolino sam sodni dan.
 46 KrcmEl, I   |          listom. Kam ga je zanesel? To vedi Bog sam ter bodi milosten
 47 KrcmEl, I   | blagoslovljen tudi jaz. Kaj bi meni to breme? Saj ni le moje, temveč
 48 KrcmEl, I   |            svetniki, vemo samí; ali to ve tudi sam, da pšenica
 49 KrcmEl, I   |             od nas, kakor da je šlo to nebo nad nami, ki smo ga
 50 KrcmEl, I   |             so bila pred njim. ~Vse to so osojniški farani občutili
 51 KrcmEl, I   |       razsul."  "Oj, Potnik, kaj si to ti, bahač med sosedi? Maješ
 52 KrcmEl, I   |           poti. ~Tujec je videl vso to samoto in ves ta strah ter
 53 KrcmEl, I   |         ugledal njegov slavni grad, to večno trdnjavo slovenskega
 54 KrcmEl, I   |          sem bil," je rekel. "Ampak to so bile le sanje." ~"Oče,
 55 KrcmEl, II  |               Kako, čemu in kedaj – to nam povejte, oče!" ~Potnik
 56 KrcmEl, II  |             od kedaj? Da bi jaz sam to vedel! Šle so, kakor gre
 57 KrcmEl, II  |              je rekel Potnikov. "Na to klop sédi, kjer sva takrat
 58 KrcmEl, II  |             Potnikov je pomislil. ~"To je bilo prav tisto noč,
 59 KrcmEl, II  |              ko se dolina pogrezne. To sem ti prišel povedat, zato
 60 KrcmEl, II  |             stopil prednjo. ~"Ampak to vem in to ti rečem: če bi
 61 KrcmEl, II  |          prednjo. ~"Ampak to vem in to ti rečem: če bi se ta naša
 62 KrcmEl, II  |             poslednji tramovi držé. To je moja misel. Moja namera
 63 KrcmEl, II  |             Senca se je spustila na to dolino – tudi name se je
 64 KrcmEl, II  |             pljunil v obraz – glej, to je strup. Še včeraj bi bil
 65 KrcmEl, II  |           Še včeraj bi bil poljubil to našo zemljo kakor materino
 66 KrcmEl, II  |           sem jo preklinjal – glej, to je strup. Kdo izmed nas
 67 KrcmEl, II  |             tem pragu, pa ti zlomim to palico na glavi!" ~Potnikov
 68 KrcmEl, II  |             na samem. ~"Pogledam si to črno lužo," je rekel. "Kakor
 69 KrcmEl, II  |            roko. ~"Še lizal jo boš, to roko," je pomislil Elija. "
 70 KrcmEl, II  |        čevelj. Ampak ko sem ugledal to prelepo dolino, sem takoj
 71 KrcmEl, II  |        takoj sklenil v svojem srcu: to je paradiž za lenobe željne
 72 KrcmEl, II  |      Omahljivo, mehko in otročje je to srce, Bog se ga usmili." ~
 73 KrcmEl, II  |             in je zavzdihnil. ~"Saj to je! Preveč učenosti je v
 74 KrcmEl, II  |          Preveč učenosti je v meni, to me je zvrnilo. Ná, poglej,
 75 KrcmEl, II  |           še zadnjikrat počival pod to streho, ki je bila naša
 76 KrcmEl, II  |           skledo za njim. ~"Kakor s to pipo in kakor s to skledo,
 77 KrcmEl, II  |          Kakor s to pipo in kakor s to skledo, tako storim z domačijo,
 78 KrcmEl, II  |         zamahnil z roko. ~"Pojdi še to uro, le kar poveži!" ~"Še
 79 KrcmEl, II  |           uro, le kar poveži!" ~"Še to uro pojdem; z Bogom, oče,"
 80 KrcmEl, II  |           in da boš čakala name." ~"To povej, kdaj da se povrneš,
 81 KrcmEl, II  |             bi mu cekin, kdor bi mi to povedal! Veruj in upaj,
 82 KrcmEl, III |       kralja so postavili, ampak le to so privojskovali, da jih
 83 KrcmEl, III |             z bičem. Nič ne pomaga. To naše življenje je kakor
 84 KrcmEl, III |       poslovil se ni. Jaz pa ljubim to zemljo, ki me je rodila,
 85 KrcmEl, III |            da nam izpije védomec še to zadnjo kapljo krvi? Mahnimo!
 86 KrcmEl, III |           čas je! Pa sem zgrabil za to gorjačo – o, da nisem udaril!" ~
 87 KrcmEl, III |             ne splašil, bo vzdignil to streho." ~Vrhu klanca se
 88 KrcmEl, III |            sem kvečjemu od žalosti. To noč pojdem, pa se vrnem
 89 KrcmEl, III |              Dovolj smo si ogledali to žalost, zdaj pa se spodobi,
 90 KrcmEl, III |           vesela fantovska pesem. ~"To je beseda prava!" se je
 91 KrcmEl, IV  |             zjutraj oznanil sosedom to zgodbo. Vračal se je domov
 92 KrcmEl, IV  |          veselja in žejnim vina." ~"To je beseda," se je razveselil
 93 KrcmEl, IV  |            tolarjem pokril." ~"Tudi to sem rekel, vse si prav povedal." ~"
 94 KrcmEl, V   |         Mati, nocoj še bom spal pod to streho, jutri pa pojdem!" ~
 95 KrcmEl, V   |            tiste pomladi, ko bo vse to polje preorano za novo setev?" ~
 96 KrcmEl, V   |            Najmlajši je osupnil, na to pa se je zasmejal. ~"Kako
 97 KrcmEl, V   |            prikazale črne ptice nad to faro osojniško; prav dobro
 98 KrcmEl, V   |             od drugih. Vtepli so mi to črno vero s tako silo in
 99 KrcmEl, V   |                Kaj bi mi, siromaku, to pozno spoznanje? Star sem
100 KrcmEl, V   |             precej jo grem odžagat, to dolgo vejo!" ~Rekel je,
101 KrcmEl, V   |            si v dolino pa si rekel: To vse bo moje, še preden bo
102 KrcmEl, V   |            pokimal. ~"Hudo je močno to vino, ampak vino je! Še
103 KrcmEl, V   |          malo še ostani. Izprazniva to steklenico – in še drugo,
104 KrcmEl, V   |            od strahu in od zlobe. ~"To si ti, Potnik! To si ti,
105 KrcmEl, V   |          zlobe. ~"To si ti, Potnik! To si ti, Pankračev! To si
106 KrcmEl, V   |        Potnik! To si ti, Pankračev! To si ti, Andrejčev ... Vsi
107 KrcmEl, VI  |             le sanjalo? Ali ni bila to le predpustna burka?" ~"
108 SimnuS, I   |           trudna, da bi razbistrila to modrost!" ~Ko se je vzdramil
109 SimnuS, I   |           se je ozrl naokoli. ~"Kaj to je moja domovina, pravite?" ~
110 SimnuS, II  |     pozdravil. ~"Torej si pripeljal to nadlogo!" je rekel in je
111 SimnuS, II  |                 Kakšna beseda pa je to: pravijo, da sem? Če si,
112 SimnuS, II  |        glavo, sem romal nekoč skozi to dolino, se mi zdi; nisem
113 SimnuS, II  |            in ne ljudi. Pa prideš v to našo revščino kakor huda
114 SimnuS, II  |      položil na mizo rumen papir. ~"To je, kar je!" ~Le malo besed
115 SimnuS, II  |             jo ti poznaš, Martinec, to številko devetindevetdeseto?" ~
116 SimnuS, II  |        postavljena. Čegava je bila, to naj dandanašnji sam Bog
117 SimnuS, III |       redila na stare dni! Otrok bi to razumel – vi pa, ne le da
118 SimnuS, III |           nam spotoma nalašč izgubi to nadlogo, da jo odloži kakor
119 SimnuS, III |             ker postave poznam, sem to nadlogo tjakaj poslal, kamor
120 SimnuS, III |            Zatorej le vdano sprejmi to nadlogo, kakor ti jo je
121 SimnuS, III |      naravnost v sonce. ~Ko je bilo to poglavitno delo opravljeno,
122 SimnuS, IV  |            vreden. Kar je napisano, to beri, pa nič ne premišljuj;
123 SimnuS, IV  |             Stara bajka za otroke – to je bilo tvoje življenje,
124 SimnuS, IV  |           bi jih preštel? – ki živé to pusto staro bajko in se
125 SimnuS, IV  |      veselimi očmi; oči so rekle: ~"To kamenje je moje, zapisano
126 SimnuS, V   |            razodene pravica. Res bi to bilo zoper vsako postavo
127 SimnuS, V   |         postavo!" ~Modrovala sta na to in na ono stran, izmodrovala
128 SimnuS, V   |         pognali, odkoder si prišel. To si zapomni, da ne boš tožil
129 SimnuS, VI  |      postava ozmerjala. Ampak če mi to veselje ni dovoljeno, pa
130 SimnuS, VI  |           Če bi odgovarjali sami za to reč, bi nam bil odgovor
131 SimnuS, VII |      poklican in dolžan, da zagrebe to nadlogo in kam da naj jo
132 SimnuS, VIII|            razsodi moje pravice; in to čakanje, o župan, je pusto
133 SimnuS, VIII|          desno, ali na levo? Ali na to stran, ali na ono?" Nato