Part, Chapter

  1 DvehMl, I   |           Mana. ~"Že jima jo je dal, ob rojstvu že! Ta dva se imata
  2 DvehMl, I   |           jih še greniš!" ~Stala sta ob plotu, na klancu, ki se
  3 DvehMl, I   |              o bridkosti? Ne smej se ob pogrebu in ne jokaj na svatbi!
  4 DvehMl, II  |             ki kliče po materi!" ~Že ob tisti grenki uri slovesa
  5 DvehMl, II  |              dežele in čez morje; še ob poslednji uri jo pozdravljajo
  6 DvehMl, II  |            klancem, na močvirno loko ob potoku. Srce zajoka od bolnega
  7 DvehMl, II  |              cvilil pes in je grizel ob verigi. ~"Povrnem se kmalu,"
  8 DvehMl, II  |             vesela. Ves lepši je bil ob tej uri dom pred njenimi
  9 DvehMl, II  |          Tako sta se napotila obadva ob zgodnjem jutru. Nebo je
 10 DvehMl, II  |              Pavle je sedel na kamen ob cesti in je čakal. Ko je
 11 DvehMl, II  |             ozre. ~"Ne smelo bi liti ob tej uri, na ta najin dan,"
 12 DvehMl, II  |            in Mana sta sedla za mizo ob durih; tam ni bilo nikogar,
 13 DvehMl, II  |              pa nista marala družbe. Ob drugih mizah je bilo mnogo
 14 DvehMl, II  |            Mraz je spreletel Pavleta ob taki misli in rekel je v
 15 DvehMl, II  |             bridkost, vzbudila se je ob mraku. "Čas je, mislim,"
 16 DvehMl, III |              premaknil, je bil vzduh ob odprtih oknih težak in gost,
 17 DvehMl, III |              se je šele, ko je butil ob duri. ~"Kje smo?" je vprašal. ~"
 18 DvehMl, III |           dve gubé, lica je naslonil ob dlani in je zaspal. ~Dolgo
 19 DvehMl, III |         prestopal se je kakor starec ob palici.  "Močan sem bil,
 20 DvehMl, III |               Vse polno je bilo bark ob bregu, prihajale so in odhajale,
 21 DvehMl, III |             dni in sedem noči. Ko je ob jutru osmega dne stopil
 22 DvehMl, III |               je vprašal. ~"Nikar se ob vsaki besedi ne zmrduj in
 23 DvehMl, III |             teknilo. ~"Vedel sem, že ob slovesu vedel!" je rekel
 24 DvehMl, IV  |         postelje, naslonila je glavo ob blazino in je zadremala.
 25 DvehMl, IV  |             dolgo!" ~Mani pa je bilo ob takih besedah srce še bolj
 26 DvehMl, IV  |             nihče našel ni. Če si se ob prvem koraku nerodno spoteknila,
 27 DvehMl, V   |        zgodilo – kuga je v deželi!" ~Ob tej besedi se je razlil
 28 DvehMl, V   |            večerjo zastonj; ampak če ob zdravem telesu za oglom
 29 DvehMl, V   |           prihranili, da se lahko še ob pravem času rešijo v domovino.
 30 DvehMl, V   |         razcapan in kuštrav se plazi ob zidu kakor pijanec, nikogar
 31 DvehMl, V   |             blata. Ali prišel si res ob hudi uri, da bi ob hujši
 32 DvehMl, V   |            si res ob hudi uri, da bi ob hujši ne mogel! Ne glej
 33 DvehMl, V   |            strahu bi stopil prednjo. Ob hudi uri sem prišel, bi
 34 DvehMl, V   |           potreba!" ~Nagnil je glavo ob dlan in se je zamislil. ~"
 35 DvehMl, V   |        drugih, ki so se mirno zibale ob bregu; zaobrnila je v širokem
 36 DvehMl, V   |            tako ljubil v srcu, kakor ob tisti žalostni uri. Z očmi
 37 DvehMl, V   |             bele hiše; tam na hribu, ob rebri stoji osamela bajta,
 38 DvehMl, VI  |           več bilo. Le dni je štela. Ob slovesu je dobila samo štiri
 39 DvehMl, VI  |             je bil kupljen vsak stol ob drugem času in v drugem
 40 DvehMl, VI  |            me bilo." ~Mana je pisala ob sveči in je rekla v tistem
 41 DvehMl, VII |               svoj pozdrav mi pošlji ob tej uri!" ~Komaj se je spomnil
 42 DvehMl, VII |           Kaj bi se klatila po mestu ob tej vročini, ti pa še s
 43 DvehMl, VII |        dišalo. Mnogo ljudi je sedelo ob okroglih mizah; pili so
 44 DvehMl, VII |           dvajset; postelja je stala ob postelji, druga tik druge
 45 DvehMl, VII |              trdem kamnu." ~Ko se je ob poznem jutru predramil,
 46 DvehMl, VII |        prijetnejše nego na pernici. ~Ob jutru pa se je Pavle vzdramil
 47 DvehMl, VII |               že je tam zeleni breg. Ob bregu stoji Mana, tako blizu,
 48 DvehMl, VIII|             sem šel takoj, bi zdajle ob tej uri že sladko počival –
 49 KrcmEl, I   |             veseli in bahati vrstili ob cesti; bele hiše, rdeče
 50 KrcmEl, I   |            Faran je tožil in tarnal, ob tem pa je čisto pozabil,
 51 KrcmEl, I   |           osojniško na pravo pot, je ob lepih večerih slonel ob
 52 KrcmEl, I   |              ob lepih večerih slonel ob oknu ter se oziral po fari
 53 KrcmEl, I   |             dosegla. Pa če se nam bo ob sodnem dnevu prav hudo godilo,
 54 KrcmEl, I   |         kristjanom. ~Slonel je nekoč ob oknu, ko je tonila zarja.
 55 KrcmEl, I   |            ki se boste na stara leta ob tuje prage zadevali, kaj
 56 KrcmEl, I   |            tretjo pridigo, je slonel ob oknu, da bi se poslovil
 57 KrcmEl, I   |         osojniški so bridko žalovali ob smrti svojega župnika. Obšel
 58 KrcmEl, I   |             so občutili, ko so stali ob grobu, da niso pokopali
 59 KrcmEl, I   |           mladost; ozre se, ko stoji ob grobu, pa občuti strahoma,
 60 KrcmEl, I   |          bila široka, spotikal se je ob nasuto kamenje, pa je modroval
 61 KrcmEl, I   |            kolena ter udaril s čelom ob tla. – ~"Kaj se mi je le
 62 KrcmEl, II  |            je nameril po zložni poti ob rebri do krčme Elijeve,
 63 KrcmEl, III |             kakor aprilsko vreme; že ob tistih časih, ko je stari
 64 KrcmEl, III |             jezik, je naslonil glavo ob pesti ter se je začel smiliti
 65 KrcmEl, III |       siromak. "Saj ti si me spravil ob hišo in polje!" ~Takrat
 66 KrcmEl, III |           misli je bil siromak vesel ob toliki sreči. Bogatejši
 67 KrcmEl, III |           niso šle daleč, zaspale so ob poti. ~Bistra pa je bila
 68 KrcmEl, III |            tako razsrdil? Glej jih – ob župnikovi pridigi so spali,
 69 KrcmEl, III |           pridigi so spali, pa bi ne ob ciganovi? Nikar se ne boj,
 70 KrcmEl, III |            je poslovil in je šel. – ~Ob svojem oknu je slonel Elija
 71 KrcmEl, III |          odkrili in pokrižali, kakor ob pogrebu. ~Krčmar Elija je
 72 KrcmEl, III |           hiše. Ko je udaril z glavo ob mrtvi obraz, se mu je zazdelo,
 73 KrcmEl, IV  |           zgodbo. Vračal se je domov ob pozni uri, a ker je bila
 74 KrcmEl, IV  |         besede. ~Malo gostov je imel ob tistih časih krčmar Elija.
 75 KrcmEl, IV  |        dolini; Elijeva krčma je bila ob nedeljah in praznikih tako
 76 KrcmEl, IV  |         prestrašeni so stali sosedje ob poti. ~"Ali je izdihnil
 77 KrcmEl, IV  |           Tako so prišli mimo krčme. Ob oknu podstrešne izbe je
 78 KrcmEl, IV  |           popeval vesele pesmi. Šele ob zori je upihnil luč. ~
 79 KrcmEl, V   |           svetla. ~Sedel je na kamen ob klancu in je oprl glavo
 80 KrcmEl, V   |              klancu in je oprl glavo ob dlan. ~Strmel je v dolino
 81 KrcmEl, V   |           rosna; ali boljše na travi ob poti, nego pod zarubljeno
 82 KrcmEl, V   |           klobuk pred črnim drevesom ob poti, zato ker sem mislil,
 83 KrcmEl, V   |              brez misli, kakor megla ob hribu, kadar vetra ni. –
 84 KrcmEl, V   |             Najmlajšemu je bilo mraz ob tej čudni zgodbi. ~"Zato
 85 KrcmEl, V   |             in dolga veja je udarila ob zid. ~Najmlajši je stopil
 86 KrcmEl, V   |            roko!" ~Izpil je, stal je ob mizi in je gledal v tla
 87 KrcmEl, V   |              si! Kdo te je klical?" ~Ob oknu ni bilo belega obraza,
 88 KrcmEl, V   |               Razšli so se gostje že ob zgodnjem mraku, krčmar pa
 89 KrcmEl, V   |          molčal; njegove oči so bile ob robu zakrvavele. Nazadnje
 90 KrcmEl, V   |            ga je dal." ~Cigan je bil ob teh besedah tako vesel,
 91 KrcmEl, V   |     zastrupil Grajžar, ko sem udaril ob njegov obraz? Grajžar je
 92 KrcmEl, V   |     zasužnjili." ~Udaril je s pestmi ob mizo. ~"Ali če vam je cigan
 93 KrcmEl, V   |             s seboj vsaki izmed vas! Ob nedeljah ste vriskali, ko
 94 KrcmEl, V   |        vriskali, ko ni bilo potrebe, ob ponedeljkih ste vzdihovali,
 95 KrcmEl, V   |              ni se je bil dotaknil. ~Ob tisti uri, ko je krčmar
 96 KrcmEl, VI  |           pogorišču, ko se je vlekla ob rebri žalostna procesija
 97 KrcmEl, VI  |          maše, ki jih je bral Elija. Ob toplih nočeh se je izza
 98 KrcmEl, VI  |         drago špansko vino, ki je že ob prvem požirku planilo v
 99 KrcmEl, VI  |               nevšečnost!" ~Trčil je ob kozarec, ki je stal na mizi
100 KrcmEl, VI  |           čas!" ~Ali cigana ni bilo; ob puntarski noči je izginil
101 KrcmEl, VI  |              da je bil v zraku zadel ob trdo steno. ~Po vrsti so
102 SimnuS, I   |          pripovedujem, se je pričela ob tistem času, ko je dopolnil
103 SimnuS, I   |               Glejte ga, razbojnika, ob belem dnevu bi kraj ceste
104 SimnuS, I   |               ga je vprašal sodnik. ~Ob tej besedi se je Šimnu čudno
105 SimnuS, I   |             temni gozdovi, bele vasi ob položnih rebrih. ~Stopil
106 SimnuS, II  |         Janeza Krstnika, ki je živel ob kobilicah; pa pride gospodar
107 SimnuS, II  |              Janez Krstnik, ki živiš ob kobilicah, kaj je treba
108 SimnuS, II  |              pogubili v svet. Nekoč, ob hudem vetru, je priletela
109 SimnuS, II  |              s svojo dolgo procesijo ob meji, da bi počakal oznanila
110 SimnuS, III |             Še tiste mi niso dali!" ~Ob takih razgovorih sta dospela
111 SimnuS, III |        sključeno teló in noge, ki so ob vsakem koraku odpovedávale,
112 SimnuS, III |        občanom: ~"Nikar se ne jezite ob takih besedah, temveč pomislite,
113 SimnuS, IV  |             Milo se je storilo Šimnu ob toliki ljubezni. Skoraj
114 SimnuS, IV  |            in siroten si hujše, nego ob rojstvu! Takrat so bile
115 SimnuS, IV  |            vesel, da se potí pravica ob njegovem grehu, ki ga ni!" ~
116 SimnuS, IV  |          Tako so se na stara leta in ob pozni uri čudežno razmikale
117 SimnuS, V   |              z njim!" ~Strašno se je ob takih besedah razsrdil prisojniški
118 SimnuS, V   |            tresko, da jim je svetila ob resnobnem opravilu. Nato
119 SimnuS, V   | pošepetavanje visokih črnih jagnedi, ob cesti trepetajočih. ~Župana
120 SimnuS, VI  |        porodila v njegovem srcu prav ob tistem času, ko so se občinski
121 SimnuS, VI  |              je mnogokdaj. Ali glej, ob tisti uri, ko so sklenili,
122 SimnuS, VI  |        življenju, naj se spomni name ob tej uri in naj nikar nič
123 SimnuS, VI  |     razbistrilo v glavi, kje da sta, ob kateri uri in čemú. "Saj
124 SimnuS, VI  |           župan se je hudo razljutil ob taki zakrknjenosti; tudi
125 SimnuS, VI  |              grdo stresel za ušesa. ~Ob takem ravnanju so se utrudili
126 SimnuS, VII |              sklenjene? Zdaj pa ležé ob životu! Kaj ni imel zatisnjenih
127 SimnuS, VII |              in razumno opolnoči, je ob belem dnevu temno, bridkostno
128 SimnuS, VII |      Opolnoči še komaj huda slutnja, ob rani zori črna skrb. Vsi
129 SimnuS, VIII|       koleselj majal in se zaletaval ob kantone. ~Tisti, ki je prisedel,
130 SimnuS, VIII|            in ne strahotnega kamenja ob kolovozu; noge so bile vajene
131 SimnuS, VIII|             Ponoči so se prikazovali ob oknih beli obrazi, tako