Part, Chapter

  1 DvehMl, I   |         rada? Nate mislim, pa je vse dobro." ~"Ker si mlada in
  2 DvehMl, I   |      leto, ali dve, ali še več – vse bo minilo kakor praznik,
  3 DvehMl, I   |         Pavle zasmejal naglas. ~"Vse je tako svetlo pred nama,
  4 DvehMl, I   |      potreba – velik je svet, na vse strani se križajo pota!
  5 DvehMl, I   |          se je zdelo, da je nebo vse višje in svetlejše, nego
  6 DvehMl, I   |        je zvezd veliko več in da vse lepše svetijo. ~"Vidim te,
  7 DvehMl, I   |       Manca, čemu se je med nama vse tako spremenilo, kakor da
  8 DvehMl, I   |         in ker jo imava rada." ~"Vse se je spremenilo!" je vzkliknil
  9 DvehMl, I   |        pojdiva med svate, ker je vse svatovsko najino srce nocoj!" ~"
 10 DvehMl, I   |           cesta se jima je zdela vse bolj široka, vse bolj svetla
 11 DvehMl, I   |        je zdela vse bolj široka, vse bolj svetla in vesela, nego
 12 DvehMl, I   |       sta jih srečavala, so bili vse bolj prijazni in ljubeznivi,
 13 DvehMl, II  |           da jo ima od srca rad. Vse drugačna je bila bajta,
 14 DvehMl, II  |          vsaka njegova bridkost, vse je bilo napisano na tej
 15 DvehMl, II  |      popotnikom, in njene oči so vse solzne. Takrat je obšla
 16 DvehMl, II  |    občutila nenadoma, da jih ima vse od srca rada: mater in očeta,
 17 DvehMl, II  |         iz oči v oči, vedela sta vse takoj in sta molčala, zato
 18 DvehMl, II  |         bi sonce sijalo, bi bilo vse drugače," je odgovorila
 19 DvehMl, II  |       njenem srcu se je nenadoma vse razmeknilo in solze so planile
 20 DvehMl, II  |          Drugače, sem mislila, o vse drugače, da bo najino slovo!" ~
 21 DvehMl, II  |     daleč se je prikazalo mesto, vse pusto in sivo v dežju; kakor
 22 DvehMl, III |  vzdignile sanje in so begale na vse strani; nikjer se niso dolgo
 23 DvehMl, III |      kakor že je; da bi le drugo vse!" je rekel Pavle. ~Zares
 24 DvehMl, III |          noči je čakal na barko. Vse polno je bilo bark ob bregu,
 25 DvehMl, III |        je ne boš spoznal, ker so vse enake, ampak štej, koliko
 26 DvehMl, III |     kakor te jaz imam rad, pa bo vse dobro. Mesec dni te nisem
 27 DvehMl, IV  |          v oči in Hanca je takoj vse vedela in se je zasmejala
 28 DvehMl, IV  |          si ves dan, ubožica, še vse rdeče so tvoje oči. Le potolaži
 29 DvehMl, IV  |           knjige, podobe, pisma, vse razmetano in razbrskano.
 30 DvehMl, IV  |          bogastvo in je rekla: ~"Vse to, kakor je, bi bila že
 31 DvehMl, IV  |         pa so brez potrebe tekle vse moje solze!" ~Sedela je
 32 DvehMl, IV  |         kapljica, jo razmakni na vse strani, da je bo srce do
 33 DvehMl, IV  |      obraz v dlani. ~"Jaz pa sem vse drugače mislila, vse drugače." ~"
 34 DvehMl, IV  |         sem vse drugače mislila, vse drugače." ~"Kaj bi vzdihovala
 35 DvehMl, IV  |       Vedela boš sama, kadar boš vse videla in spoznala, ne bo
 36 DvehMl, IV  |         tako trudna, kakor da je vse od težkega kamna, roke,
 37 DvehMl, IV  |        pojdem s teboj!" ~"Saj bi vse dobro bilo!" je rekla Mana. "
 38 DvehMl, IV  |      zvesto hrani spomin v srcu; vse si zapomni, kar si videla
 39 DvehMl, IV  |        ki si tukaj." ~"Pa mu boš vse povedala, kakor je?" se
 40 DvehMl, IV  |          te jaz imam rada, pa bo vse dobro. Dolgo te nisem videla,
 41 DvehMl, IV  |        jaz nate mislim, pa se bo vse dobro napravilo; Bog bo
 42 DvehMl, V   |       hudodelstva, drugače pa bo vse po starem. Ječe bodo imele
 43 DvehMl, V   |      videl, da so bile tiste oči vse zakrvavele od zatajenih
 44 DvehMl, V   |        preden se upijaniva, bodi vse razloženo! Jaz pojdem, to
 45 DvehMl, V   |       Naj mi očita nezvestobo in vse kar je hudega, le da se
 46 DvehMl, V   |         in da jo pozdravljam." ~"Vse bom sporočil: da imaš premalo
 47 DvehMl, V   |          da imaš premalo vreč za vse cekine in da bo kmalu pol
 48 DvehMl, V   |           sem razpihnil kmalu na vse strani; srebro nima obstanka
 49 DvehMl, VI  |         sama. ~"Če te udari, koj vse poberi, kar imaš, pa pridi
 50 DvehMl, VI  |       pripravna, ubogljiva – ali vse to ni poglavitno. Kdor hoče
 51 DvehMl, VI  |         bi se nji sami spodobile vse tiste besede, ki si jih
 52 DvehMl, VI  |       sem bila sama še otrok." ~"Vse je, kakor si rekla," je
 53 DvehMl, VI  |       daljne kraje romale misli, vse obremenjene in žalostne. ~
 54 DvehMl, VI  |         ti povem, pa stori tako: vse po pravici mu razodeni,
 55 DvehMl, VI  |         veselih src, kaj bi vama vse drugo bogastvo? Tako mu
 56 DvehMl, VI  |          bila pozna noč, so bile vse misli toliko težje in grenkejše.
 57 DvehMl, VI  |        zjutraj so bile njene oči vse rdeče. In Mana si je mislila: "
 58 DvehMl, VI  |          pogledala v obraz in je vse spoznala. Hitro je stopila
 59 DvehMl, VI  |        Ne piši; sama bom pisala. Vse bom po pravici pisala. Papirja
 60 DvehMl, VII |    pijače, so bile njegove misli vse veselejše in nič več ni
 61 DvehMl, VII |       napravile samovoljno še na vse lepša pota. V tisto dolino
 62 DvehMl, VII |         srce; ranjeno je bilo in vse krvavo. ~"Ná!" je rekla. "
 63 DvehMl, VIII|        saj nisem mislil k Manci, vse drugam sem se bil namenil
 64 DvehMl, VIII|     osušeno skorjo in je rekel: "Vse se je izpolnilo, kakor je
 65 DvehMl, VIII| izpolnilo, kakor je bilo sojeno, vse po besedi. Med tiste sem
 66 DvehMl, VIII|    zmenil zanj. ~Preden so se mu vse misli zatemnile od gladu
 67 DvehMl, VIII|        dolgo pismo, razložila je vse po pravici in brez strahú. ~
 68 DvehMl, VIII|        vendar je bilo njeno srce vse veselo in bridkost se je
 69 DvehMl, VIII|        tedne, dni in ure. ~Kakor vse je mislila, si ni mogla
 70 KrcmEl, I   |       rekli so, da je bilo nekoč vse boljše in da bo posihdob
 71 KrcmEl, I   |         bilo, kmalu so zasenčile vse nebo, dolina pa se je potopila
 72 KrcmEl, I   |          je za silo potreba, ali vse drugače skrbi za otroke –
 73 KrcmEl, I   |        nanj upajo; meni pa se le vse zdi, da ne pride na zlatem,
 74 KrcmEl, I   |       druge čase in druge kraje. Vse, kar je bilo do tiste noči,
 75 KrcmEl, I   |           ki so bila pred njim. ~Vse to so osojniški farani občutili
 76 KrcmEl, I   |        Hude misli so šle iz srca vse do zadnje in ostala je sama
 77 KrcmEl, II  |   potokom. Prej so mu bile kakor vse druge lehe: gledal je in
 78 KrcmEl, II  |   zazdelo, da so zvezde nenadoma vse ugasnile, kakor da jih je
 79 KrcmEl, II  |        kadar se zgodi in izpolni vse do konca, takrat se povrnem
 80 KrcmEl, II  |        zdi, vas poženem na cesto vse po vrsti. Pa če me je taka
 81 KrcmEl, II  |      rekel. "Kakor črna luža je: vse smradljive vode se stekajo
 82 KrcmEl, II  |             Jaz še čakam. Na nas vse pride vrsta; nate je prišla
 83 KrcmEl, II  |         je žalostno, svidenje bo vse drugačno. Rad bi še zadnjikrat
 84 KrcmEl, III |      tako in tako, tarnali so na vse pretege; ampak sedeli so
 85 KrcmEl, III |           vsaj streho mi povrne. Vse polje mi je ugrabil, vsaj
 86 KrcmEl, III |        dokazal svoje pismo. ~Nad vse mere in misli je bil siromak
 87 KrcmEl, III |         je vzdramil, pogledal je vse po vrsti in je spoznal obraze. ~"
 88 KrcmEl, III |     spodobi, da izperemo iz duše vse hude misli." ~Ko je slišal
 89 KrcmEl, III |      cigan take besede, se je na vse grlo zasmejal, in smejal
 90 KrcmEl, III |         vrsti z vajeno roko. Nad vse mere je bil poslužen, gladek
 91 KrcmEl, III |     Pobegnil je v hišo, zaklenil vse duri in zadelal vsa okna.
 92 KrcmEl, IV  |         pa je že pol žetve." ~In vse je bilo, kakor je oznanil
 93 KrcmEl, IV  |    pokril." ~"Tudi to sem rekel, vse si prav povedal." ~"In navsezadnje
 94 KrcmEl, IV  |     kozolec?" ~"Moj!"  "Glej ga, vse je njegovo! Navsezadnje
 95 KrcmEl, V   |         bolj bled; in slišala je vse besede, kakor jih je govoril
 96 KrcmEl, V   |          in tovarišev in mladost vse fare. Kakor otroci so živeli
 97 KrcmEl, V   |          ni tiste pomladi, ko bo vse to polje preorano za novo
 98 KrcmEl, V   |          kadar je bilo nebo črno vse čez in čez?" je vprašal
 99 KrcmEl, V   |         v dolino pa si rekel: To vse bo moje, še preden bo petelin
100 KrcmEl, V   |   cágavce! Zdaj imaš na dlani že vse, kar si hotel; le pest stisni,
101 KrcmEl, V   |    zaspal bo pod mizo in bo spal vse večne čase. – Lahko noč,
102 KrcmEl, V   |          so v hišo, prebredli so vse izbe, izbice in hrame, potolkli,
103 KrcmEl, V   |           pobili in razdejali so vse, kar ni držalo; razsuli
104 KrcmEl, V   |         nihče se ga ni dotaknil. Vse kote so prebrskali, vsako
105 KrcmEl, VI  |        ranili korenin. ~"Stoj na vse večne čase in v izbo mi
106 KrcmEl, VI  |        je bilo do trideset sveč; vse je Elija prižgal. ~Ko je
107 KrcmEl, VI  |        veseli se in razsiplji na vse štiri strani, dokler je
108 KrcmEl, VI  |       delajo; če so mi pridelali vse drugo, naj mi nazadnje še
109 KrcmEl, VI  |          rekel si, da boš storil vse po vrsti, kakor bom ukazala;
110 KrcmEl, VI  |  kraljica. Zdaj izpolni in stori vse tako, kakor si rekel, drugače
111 KrcmEl, VI  |           Pridi, če si mi zvest! Vse rdeče in bolne so že moje
112 KrcmEl, VI  |        od samih solzâ, moje srce vse grenko od koprnenja!" ~Na
113 KrcmEl, VI  |       spoznal nikogar. ~Popil je vse špansko vino in se je vzdramil
114 SimnuS, I   |   večerja, kadar je čas večerje; vse drugo se bo že naredilo,
115 SimnuS, I   |  romarske cerkve, vasi in mesta; vse se je čudežno vrstilo in
116 SimnuS, II  |        za krščansko smrt! Ali si vse sproti zapil, razbojnik?" ~
117 SimnuS, II  |          je bil županov obraz. ~"Vse se mi zdi, sirotni Šimen,
118 SimnuS, II  |         osat in trnje pričata!" ~Vse je župan po pravici povedal
119 SimnuS, II  |      kamenje pa je ostalo tam na vse večne čase in se je prepreglo
120 SimnuS, III |          je, da pogledamo, če je vse po pravici in postavi!" ~
121 SimnuS, III |      otroci so pobirali kamenje; vse je kazalo, da je huda ura
122 SimnuS, III |  položila na kamenje, ki je bilo vse vroče v opoldanskem soncu.
123 SimnuS, IV  |          in kdo mi ponudi korec? Vse, kar je, je pravica in postava,
124 SimnuS, IV  |          Če misliš umreti, kakor vse kaže, preloži smrt, dokler
125 SimnuS, V   |         zahvalila Boga, da se je vse tako lepo in v miru dovršilo,
126 SimnuS, VII |        dušo popihal. Da bi se le vse krščansko naredilo, brez
127 SimnuS, VII |          se je skrival za hrbet, vse oči so plaho strmele; gledale
128 SimnuS, VII |         pa če mi pošlje gosposka vse biriče tega sveta na glavo!
129 SimnuS, VIII|   deležni zasluženja!" ~Ko se je vse tako sklenilo in naredilo,