Part, Chapter

  1 DvehMl, I   |     dano in nikoli ne bo." ~"Če me nimaš rad, pojdi ti tod,
  2 DvehMl, I   |       nocoj! Ne bo treba, da bi me oblekel, da bi žejno napojil
  3 DvehMl, II  |      prihaja; kaj poreče, kadar me ugleda vsega malodušnega?"
  4 DvehMl, II  |       zadnji dan po pravici, če me imaš rada." ~"Rada te imam,
  5 DvehMl, III |         poštnem pismu; izgubili me ne bodo." ~Daleč v mesto
  6 DvehMl, III |      sem stavil jaz. Boljše, da me ne ogovarjajo; slišal bi
  7 DvehMl, III |         in močan, v sedmih dneh me ne bo vzelo; saj pač to
  8 DvehMl, III |        usmili." ~"Z veseljem si me pozdravil, tako da sem bil
  9 DvehMl, III |         udarila na lice. ~"Čemu me žališ?" je vprašal. ~"Nikar
 10 DvehMl, III |          Lojze je čakal name in me je spoznal. Mesto je veliko,
 11 DvehMl, III |     bova imela za balo. Le tako me rada imej, Manca, kakor
 12 DvehMl, IV  |   drugače ne bi bil šel!" ~"Ker me ima rad, zato je šel!" ~
 13 DvehMl, IV  |         je že; zato je šel, ker me je imel rad, je rekel; nikoli
 14 DvehMl, IV  |      nikoli ni bilo drugače. Če me zdaj oslepari moški ali
 15 DvehMl, IV  | prinesla kave in kruha. ~"Zakaj me nisi vzbudila?" je rekla
 16 DvehMl, IV  | vzbudila?" je rekla Mana. "Sram me je tega svetlega dne!" ~"
 17 DvehMl, IV  |       se ji ne smejali. ~"Zakaj me žalijo, ko jim nisem storila
 18 DvehMl, IV  |        Še psa ne udarim, dokler me ne ugrizne, ljudje pa so
 19 DvehMl, IV  |    kmalu zaslužila. Le tako rad me imej, Pavle, kakor te jaz
 20 DvehMl, IV  |        Ljudje, ki sem pri njih, me imajo radi; zame nič ne
 21 DvehMl, IV  |         ker ga imam rada, kakor me on ima rad!" je odgovorila
 22 DvehMl, V   |       zdravo za želodec. Ali da me je kdo lopnil v obraz, bi
 23 DvehMl, V   |       so veliko, poglej jih! Pa me pahne rokovnjač na cesto,
 24 DvehMl, V   |    prišel, bi rekel, in mati bi me vesela pozdravila. Tako
 25 DvehMl, VI  | privadila vsemu hudemu. Zdaj bi me ne bolela več žal beseda,
 26 DvehMl, VI  |        reci več take besede, da me ne bo strah! Saj je pisal,
 27 DvehMl, VI  |       da se mu dobro godi in da me ima rad." ~Hanca se je nasmehnila. ~"
 28 DvehMl, VI  |      kakor jaz trpim! Nalašč si me zastrašila; jaz pa verjamem
 29 DvehMl, VI  |   vzdignila v postelji. ~"Zakaj me žališ?" je vzkliknila. "
 30 DvehMl, VI  |        besedovanje! Ampak če bi me nekoliko rada imela, bi
 31 DvehMl, VI  |       glej mi pod roko, sram bi me bilo." ~Mana je pisala ob
 32 DvehMl, VI  |        ali tako se mi sanja, da me je strah. Rada bi že bila
 33 DvehMl, VI  |     verno, da se povrneš. Le ti me tako rad imej, kakor te
 34 DvehMl, VI  |     kmalu, ali če se ti zdi, pa me tja pokliči. Dobro se mi
 35 DvehMl, VII |      bil hudo lačen. "Žganje bi me bilo skoraj osleparilo,"
 36 DvehMl, VII |      posodil srebrn tolar. ~"Če me oslepari zanj, pa naj me
 37 DvehMl, VII |        me oslepari zanj, pa naj me oslepari!" je pomislil. "
 38 DvehMl, VII |         Hujšega mi ne bo, pa če me posadi med same razbojnike
 39 DvehMl, VII |       besedo. ~"V lepe kraje si me vodil," je rekel Talijanu. ~"
 40 DvehMl, VII |    denar, pa dajmo." ~"Obral bi me rad, še zmenjena sta morda,"
 41 DvehMl, VII |   nasmehnil Pavle. "Tako lokavo me je pogledal ta krivonosec,
 42 DvehMl, VII |          ali tak si, mislim, da me ne boš terjal." ~"Nikoli
 43 DvehMl, VIII|        srcu. "Še preko morja si me pozdravila in si očistila
 44 DvehMl, VIII|         K Manci, sem rekel, saj me je poklicala od onstran
 45 DvehMl, VIII|       sladko počival – zakaj si me zmotila, Mana, zakaj si
 46 DvehMl, VIII|         zmotila, Mana, zakaj si me poklicala v sanjah?" ~Tako
 47 DvehMl, VIII|      dolžan tam v Ameriki in da me zapró, če ne plačam. Verjel
 48 DvehMl, VIII|   plačam. Verjel mi ni nič, ker me pozna, ampak dal je. Zdaj
 49 DvehMl, VIII|      zasmejal Pavle. "Tako malo me je skrb za naju, kakor da
 50 KrcmEl, I   |        zemlja, mati moja; kakor me ti ne izpustiš, tako te
 51 KrcmEl, I   |       se je nasmehnil. ~"Ali se me bojiš, ti lepa fara osojniška?
 52 KrcmEl, II  |         bilo. Rekla je: ~"Strah me je – da bi le vedela, kóga
 53 KrcmEl, II  |           da bi le vedela, kóga me je strah! Ne bojim se nikogar,
 54 KrcmEl, II  |       On pa je odgovoril: ~"Kaj me je skrb in mar, odkod da
 55 KrcmEl, II  |       močan. Temveč pojdem, ker me je strah." ~Pogledala ga
 56 KrcmEl, II  |      sem videl vsa znamenja, pa me je strah! Senca se je spustila
 57 KrcmEl, II  |         sem vam kaj ukradel, da me gledate kakor samega zlodeja?
 58 KrcmEl, II  |       cesto vse po vrsti. Pa če me je taka volja, zapijem na
 59 KrcmEl, II  |    usten. ~"Kdo pa je tisti, ki me je pogledal, kakor grešnika
 60 KrcmEl, II  |       spreletela groza. ~"Strah me je bilo," je rekel. "Zdaj
 61 KrcmEl, II  |       je rekel. "Zdaj vem, čemu me je bilo strah. Prav dobro
 62 KrcmEl, II  |    tista vrv bila zadrgnila, bi me ne izpustila nikoli več.
 63 KrcmEl, II  |   Preveč učenosti je v meni, to me je zvrnilo. Ná, poglej,
 64 KrcmEl, II  |     maram počivati; obhajale bi me hude sanje. Ko sem te zagledal,
 65 KrcmEl, II  |         prišel v tujo hišo? Ali me ne poznate več?" ~Odgovoril
 66 KrcmEl, II  |      resnično že poldne. Kaj pa me gledate tako zabodeno? Ali
 67 KrcmEl, II  |      tako storim z domačijo, če me je volja. Kdo ima pravico,
 68 KrcmEl, II  |         rad – le toliko vem, da me srce goni in sili med nesrečne
 69 KrcmEl, III |         pa ljubim to zemljo, ki me je rodila, jaz še mislim
 70 KrcmEl, III |        roko tjavendan: "Na kant me še ni spravil," je rekel. ~
 71 KrcmEl, III |       pa si?" je vprašal. ~"Kaj me več ne poznaš?" se je začudil
 72 KrcmEl, III |     začudil siromak. "Saj ti si me spravil ob hišo in polje!" ~
 73 KrcmEl, III |          krčmar Elija, zakaj pa me gledaš s temi hudimi očmi?
 74 KrcmEl, III |      bil skoraj zamahnil, pa si me stresel za ramo in si me
 75 KrcmEl, III |        me stresel za ramo in si me vzdramil! Kdo pa si, da
 76 KrcmEl, III |       pod tvojo streho. Ne goni me od praga in ne odreci mi
 77 KrcmEl, III |       ga je velik strah. ~"Drži me, kdor že si, ne hodi zdaj
 78 KrcmEl, III |       mi pusti, vsaj za gostača me vzemi!" ~Krčmar ga ni slišal;
 79 KrcmEl, IV  |     ravnal in ne spominjajte se me s kletvijo, temveč molite
 80 KrcmEl, IV  |     glavi nekaj razmeknilo, ker me je bil lopnil tisti razbojnik." ~
 81 KrcmEl, IV  |     vzdihovaje vstal. ~"Zdaj pa me še podpri, cigan! Tako se
 82 KrcmEl, V   |   postava in zapoved v meni, da me nese korak tja, kjer je
 83 KrcmEl, V   |            O fant, kako grdo so me nalagali, kako nemarno so
 84 KrcmEl, V   |       nalagali, kako nemarno so me osleparili! Zdaj vem, da
 85 KrcmEl, V   |     strupa, cigan! Ali čuvaj se me – nisi prvi in ne boš zadnji,
 86 KrcmEl, V   |       Kdo mi je dal strupa, kdo me je ukanil?" ~Trudoma je
 87 KrcmEl, V   |        da si jih pregnal! Kadar me ozdraviš, ti nasujem cekinov
 88 KrcmEl, V   |  Martinov, ali Potnik! Bojiš se me, ker te poznam; od tedaj
 89 KrcmEl, V   |      ker te poznam; od tedaj se me bojiš, ko sem ti povedal
 90 KrcmEl, V   |       in je premišljeval. ~"Kdo me je zastrupil? Saj nisem
 91 KrcmEl, V   |        zastrupljen in slab. Ali me je zastrupil Grajžar, ko
 92 KrcmEl, V   |         bi jih zasužnjil, pa so me samega zasužnjili." ~Udaril
 93 KrcmEl, V   |       sam pil svoje vino. Da bi me polje ne redilo, krčma bi
 94 KrcmEl, V   |       polje ne redilo, krčma bi me ne!" ~Farani niso nič več
 95 KrcmEl, VI  |     smrti si mevža! Na tepki si me iskal, pa si me tukaj našel;
 96 KrcmEl, VI  |        tepki si me iskal, pa si me tukaj našel; tako se časi
 97 KrcmEl, VI  |        razveselil Elija. "Ti si me ukanil, edini izmed vseh
 98 KrcmEl, VI  |     ukanil, edini izmed vseh si me ukanil! Kod se klatiš, da
 99 KrcmEl, VI  |      Kaj se mi je bledlo, da si me zastrupil? Ti šele si mi
100 KrcmEl, VI  |          Poglej mi v obraz! Ali me ne poznaš?" ~Elija je vztrepetal. ~"
101 SimnuS, I   |      umrjem kraj ceste. Čemu bi me zdaj še po svetu vlačili,
102 SimnuS, I   |        ko bi rad v miru zaspal, me gonijo, kamor mi srce nič
103 SimnuS, I   |         biriči ne zmotijo in da me odlože tam, kjer je treba!" ~
104 SimnuS, I   |    razumel govorico ljudi? Kako me bodo pozdravili, ko me ne
105 SimnuS, I   |     Kako me bodo pozdravili, ko me ne poznajo ne po obrazu,
106 SimnuS, I   |         nič ni sram?" ~"Čemu bi me bilo sram?" je odgovoril
107 SimnuS, I   |         kanil v postelji, pa so me pregnali; legel sem kraj
108 SimnuS, I   |     legel sem kraj ceste, pa so me vzdignili; prosil jih nisem,
109 SimnuS, I   |         prosil jih nisem, pa so me naložili na voz. Če je kaj
110 SimnuS, II  |       ko sem šel, sirota, kakor me je vodila božja roka po
111 SimnuS, II  |         ne spodobi. Naložili so me, kakor vrečo ovsa in so
112 SimnuS, II  |          kakor vrečo ovsa in so me poslali v te lepe kraje:
113 SimnuS, II  |        so rekli: Pojdi! – in so me naložili. Zakaj taka je
114 SimnuS, III |         je sedemdeset, glej, pa me ne tare starost in za stavo
115 SimnuS, III |      sitnost in nadlogo, Bog se me usmili!" ~"Za grob ima človek
116 SimnuS, IV  |        tja pristojen!" – – "Nič me ne briga tisto kamenje;
117 SimnuS, IV  |         nasmehnil Šimen. "Če bi me te uboge noge še nosile,
118 SimnuS, IV  |     pravica? Odgovorila bi: Nič me ne briga, če si lačen in
119 SimnuS, IV  |    žejen in tudi tvoja postelja me nič ne briga, zakaj jaz
120 SimnuS, IV  |      zapisano mi je, ne stresaj me na mojem kamenju!" ~Birič
121 SimnuS, V   |     temveč režem ti kruh, kakor me je katekizem učil. – Tako
122 SimnuS, VI  |       tako se ji godi, kakor da me je čudoma prvikrat ugledala.
123 SimnuS, VI  |   zameri! Tudi vi drugi, ki ste me žalili, in mnogo vas je
124 SimnuS, VII |        mu razložil kaj in kako, me je napodil. Kar zagrebemo
125 SimnuS, VIII|        s teboj; saj nazadnje si me le spoznal za prisojniškega!" ~
126 SimnuS, VIII|     vesel, da te srečam! Saj si me navsezadnje vendarle spoznal