Part, Chapter

  1 DvehMl, I   |       ti in jaz, trije vemo, da te imam od srca rad! Če bi
  2 DvehMl, I   |         imam od srca rad! Če bi te rad ne imel, bi se zdajle
  3 DvehMl, I   |       da pridem póte, ali pa da te pokličem v Ameriko. Tako
  4 DvehMl, I   |      vse lepše svetijo. ~"Vidim te, kakor podnevi," je rekel
  5 DvehMl, II  |       matere, nikogar ni, da bi te v bridkosti tolažil in da
  6 DvehMl, II  |        kaj poreče, kadar ugleda te moje solze?" je pomislila
  7 DvehMl, II  |         ti ne bo hudega, dokler te bom imela rada, Pavle, ti
  8 DvehMl, II  |        daj meni!" ~"Lahko nosim te cunje, ali ti nosiš težje.
  9 DvehMl, II  |        če me imaš rada." ~"Rada te imam, Bog mi je priča,"
 10 DvehMl, II  |       je rekla Mana. ~"Tudi jaz te imam rad, Bog mi je priča. –
 11 DvehMl, II  |       Tudi ti ne zameri, če sem te žalila." ~"Da se še kdaj
 12 DvehMl, III |      Vsega je konec nekoč, tudi te vožnje bo," je rekel in
 13 DvehMl, III |         držale. "Pridi Mana, da te napojim in nasitim," je
 14 DvehMl, III | preselila! Nikar ne dremlji, da te ne zapeljejo v druge kraje!" ~
 15 DvehMl, III |   stotimi. ~"Od zgodnjega jutra te čakam in bil bi te čakal
 16 DvehMl, III |        jutra te čakam in bil bi te čakal do noči!" ga je pozdravil. "
 17 DvehMl, III |         zaradi tebe, sirota, ki te je morje tako razzibalo,
 18 DvehMl, III |    morje tako razzibalo, da sem te le po kranjskem klobuku
 19 DvehMl, III |   zvesto hrani to nerodnost, pa te bom še v dolini Jozafat
 20 DvehMl, III |      očital Pavle. ~"Seveda sem te pozdravil z veseljem, zato
 21 DvehMl, III |      kakor je treba. Kaj naj bi te že na pragu ozmerjal? Ker
 22 DvehMl, III |        Pojdiva, posteljem ti in te odenem, sirota, da si odpočiješ!" ~
 23 DvehMl, III |         prikazal Lojze. ~"Dolgo te ni bilo!" ga je pozdravil
 24 DvehMl, III |        Bogom!" ~Pavle je slišal te besede in jih je razumel,
 25 DvehMl, III |         rada imej, Manca, kakor te jaz imam rad, pa bo vse
 26 DvehMl, III |         bo vse dobro. Mesec dni te nisem videl, ali dozdeva
 27 DvehMl, IV  |       in maslenega kruha. ~"Čaj te bo omotil, Mana, ker je
 28 DvehMl, IV  |       ležala na postelji; če bi te videla pod seboj, bi ne
 29 DvehMl, IV  |         kmet si! Za čednosti pa te gospoda ne bo vprašala!" ~"
 30 DvehMl, IV  |      solzá manj bi bile prelile te moje oči." ~"Grenko govoriš!" ~"
 31 DvehMl, IV  |         goldinarjev na mesec in te še redila povrhu?" Mana
 32 DvehMl, IV  |       rad me imej, Pavle, kakor te jaz imam rada, pa bo vse
 33 DvehMl, IV  |          pa bo vse dobro. Dolgo te nisem videla, mesec dni
 34 DvehMl, IV  |      zdi, da je leto in dan, pa te vendar vidim vsak večer,
 35 DvehMl, V   |        telesu za oglom pogineš, te še pes ne bo povohal! Ne
 36 DvehMl, V   |        sem delal, kar so zmogle te roke, in zmogle so veliko,
 37 DvehMl, V   |        so hoteli in kruha; roka te natanke postave pa jih je
 38 DvehMl, V   |       neumnost napravil, zaradi te neumnosti izveličanje izgubil?
 39 DvehMl, V   |      nasmehnil. ~"Kaj sodiš, da te ima ona manj rada, nego
 40 DvehMl, V   |         Tole bo s teboj: dokler te na cesto ne poženó, ostani
 41 DvehMl, V   |      nikamor ni mudilo, sem bil te misli, da bi ne maral umreti
 42 DvehMl, V   |       ve, kaj bi jaz dal, da bi te kmalu že spet videl! Pozdravljam
 43 DvehMl, V   |         spet videl! Pozdravljam te stotisočkrat čez to široko
 44 DvehMl, V   |    misli, da zapravljam, ali da te več rad nimam! Lojze je
 45 DvehMl, V   |       kmalu kaj pošljem, ali pa te kar pokličem, da bova v
 46 DvehMl, VI  |          kakor gospa sama. ~"Če te udari, koj vse poberi, kar
 47 DvehMl, VI  |         druga je moja bridkost: te ne bo nikoli konec, nobene
 48 DvehMl, VI  |         je bilo in kakor je. Če te res ima rad, ne bo odlašal,
 49 DvehMl, VI  |       in mati bi mu bila!" ~"Če te ima rad, kakor ga ti imaš,
 50 DvehMl, VI  |        Že mojemu srcu je dovolj te bridkosti; ni treba, da
 51 DvehMl, VI  |         ti je sanjalo, Mana, da te je strah?" ~"Videla sem
 52 DvehMl, VI  |    morem spati, do jutra ne! Če te pokličem, le pridi, pa mi
 53 DvehMl, VI  |      žalostna in da jokam. Rada te imam in čakala bom verno,
 54 DvehMl, VI  |         me tako rad imej, kakor te jaz imam rada, pa nama nikoli
 55 DvehMl, VII |        pesem sveti Lenart. ~"Še te bom videl, zelena dolina,
 56 DvehMl, VII |        videl, zelena dolina, še te bom slišal, sveti Lenart!"
 57 DvehMl, VII |        italijansko. "Kaj bi, ko te ne razumem!" se je zasmejal
 58 DvehMl, VII |        cekinov bi ne stopil med te svoje tovariše." ~Krivonosec
 59 DvehMl, VII |         da se vtikaš v reči, ki te nič ne brigajo? Ali bi rad
 60 DvehMl, VII |        ne boš terjal." ~"Nikoli te ne bom terjal," se je zasmejal
 61 DvehMl, VII |      Ampak dokler mi ne zaspiš, te ne izpustim, zato ker si
 62 DvehMl, VIII|        ležal pred durmi, pa smo te pobrali. Kaj naj bi te bili
 63 DvehMl, VIII|      smo te pobrali. Kaj naj bi te bili na cesto zavalili?" ~"
 64 DvehMl, VIII|         ni odprla. ~"Človek, ki te ne bo pojedel! Lojze iz
 65 DvehMl, VIII|      besedo in sem obljubil, da te bom debelo nalagal. Ampak
 66 DvehMl, VIII|     Piši mu, da si žalostna, pa te pride tolažit, če je sam
 67 KrcmEl, I   |         me ti ne izpustiš, tako te jaz ne izpustim; in kakor
 68 KrcmEl, I   |         ali smo bili gospodarji te lepe fare? Na konopcu nas
 69 KrcmEl, I   |        je napuha – in z napuhom te bom udaril. Razsipal boš
 70 KrcmEl, I   |        se in boš padel, ali jaz te ne bom podprl – zgrudi se,
 71 KrcmEl, I   |   prišel? Nič, bratec, ne bo iz te nakane. Zakaj mi, farani
 72 KrcmEl, II  |     rameni. ~"Kako da niso naše te lehe, čemu in od kedaj?
 73 KrcmEl, II  |        si jih ljubila, kakor so te ljubili. Ne rôdi, zemlja,
 74 KrcmEl, II  |        ura, jaz pa ne bom čakal te žalosti in sramote." ~"Kaj
 75 KrcmEl, II  |     imaš glas ter pleši, dokler te nosijo noge – tako bo govoril
 76 KrcmEl, II  |      kam se ti tako mudi? Komaj te dohajam s temi trudnimi
 77 KrcmEl, II  |        bi me hude sanje. Ko sem te zagledal, sem koj rekel
 78 KrcmEl, II  |    Čakala bom nate, daj Bog, da te dočakam!" ~Visoko je še
 79 KrcmEl, II  |        bo kaj strehe. Iskal sem te in sem prišel za teboj,
 80 KrcmEl, III |       si kratil z bridkostjo še te poslednje dni?" ~Tako je
 81 KrcmEl, III |       sam začudil. ~"Jaz da sem te spravil? Zbledlo se ti je
 82 KrcmEl, III |        bom jaz povedal tako, da te bo še v grobu treslo!" ~
 83 KrcmEl, III |         grdo zlagal; zasmehoval te je, ker je videl, da si
 84 KrcmEl, III |        da si vinski in da bi še te lahke gorjače ne vzdignil
 85 KrcmEl, III |           Krčmar Elija je videl te obraze in je zaslutil te
 86 KrcmEl, III |        te obraze in je zaslutil te misli, pa je preudaril v
 87 KrcmEl, IV  |         bom povedal! Včeraj sem te prosil denarja, ker nam
 88 KrcmEl, IV  |     kolobarju. ~"Elija, ali sem te res dočakal? Postoj, Elija!" ~"
 89 KrcmEl, IV  |         brada črna. Tudi lopnil te ni tako hudo, da bi se ti
 90 KrcmEl, IV  |       se tebi lagal, ko veš, da te poznam od vrha do tal?" ~
 91 KrcmEl, V   |    točil, sedel si tukaj, dobro te še vidim, in si točil! Tudi
 92 KrcmEl, V   |          Nazaj, odkoder si! Kdo te je klical?" ~Ob oknu ni
 93 KrcmEl, V   |       vsa fara: ~"Za hlapca sem te hotel napraviti, pa sem
 94 KrcmEl, V   |         hotel napraviti, pa sem te res napravil za hlapca!
 95 KrcmEl, V   |        greha? Ubogega popotnika te je strah, cigana, ki se
 96 KrcmEl, V   |        na popotnega berača! Ali te nič ni sram?" ~Elija je
 97 KrcmEl, V   |     pameti, cigan! Izkusiti sem te mislil, pa si izkušnjo dobro
 98 KrcmEl, V   |        Potnik! Bojiš se me, ker te poznam; od tedaj se me bojiš,
 99 KrcmEl, V   |       bi svetle cekine koval iz te gnilobe in trohnobe, pa
100 KrcmEl, VI  |    Nočeš? Zakaj ne zgrabiš? Ali te je strah? Zmerom si bil
101 KrcmEl, VI  |       ukanil! Kod se klatiš, da te je izgrešila posvetna pravica?
102 KrcmEl, VI  |     kakšna je pijača? Ne pitajo te, siromak, in tudi vina že
103 SimnuS, I   |        Kaj bi tisto! Na odgovor te kličem, ne k molitvi! Povej,
104 SimnuS, I   |     Povej, odkod da si, zato da te poženemo tja, ker se brez
105 SimnuS, I   |          da bi ga pitali! – Ali te nič ni sram?" ~"Čemu bi
106 SimnuS, II  |   doslej, komu si služil in kdo te je redil?" ~"Ne srdi se,
107 SimnuS, II  |         ovsa in so me poslali v te lepe kraje: tam je tvoja
108 SimnuS, IV  |      nasmehnil Šimen. "Če bi me te uboge noge še nosile, ne
109 SimnuS, IV  |         misli so se napotile iz te bridkosti na daljne ceste,
110 SimnuS, IV  |         še roke na svetu, ki so te v plenice zavijale in na
111 SimnuS, IV  |       da bi ti postiljal, nihče te ne vpraša, če bi jedel in
112 SimnuS, IV  |       Da bi zdajle ne stale tam te visoke vislice, da bi pod
113 SimnuS, V   |         in bo dejal: Ne vprašam te, odkod da si, kje da je
114 SimnuS, V   |       Mi pa ti strežemo, pitamo te in napajamo, namesto da
115 SimnuS, V   |         napajamo, namesto da bi te pognali, odkoder si prišel.
116 SimnuS, VI  |        človeškega življenja: do te pozne ure se Šimen ni prerekal,
117 SimnuS, VI  |      nikoli nisi doživel, da bi te bila postava drugače pogledala
118 SimnuS, VI  |        zamere vas prosim zaradi te hudobije, ki jo bom zdajle
119 SimnuS, VI  |      župan. "Da je pobegnil, bi te z bičem nagnal lovit ga.
120 SimnuS, VII |         vedel že od začetka, da te je sama hinavščina in zloba!
121 SimnuS, VII |         kjer si, da ne odnesejo te nadloge ter da je ne zagrebejo
122 SimnuS, VIII|       ozrl. ~*~Zdaj pa ni konec te zgodbe, temveč po pravici
123 SimnuS, VIII|  prijazno pozdravil. ~"Dolgo že te nisem videl, o župan, in
124 SimnuS, VIII|    župan, in hudó sem vesel, da te srečam! Saj si me navsezadnje
125 SimnuS, VIII|    spoznal za osojniškega! Malo te spremim!" ~Župan je napol