Part, Chapter

  1 DvehMl, I   |      veseli svatje so prihajali iz veže, hladit si obraz; razgreti
  2 DvehMl, I   |       do noči, črn kruh in voda iz potoka. Tako boš živel do
  3 DvehMl, I   |     slišala ta prešerni pozdrav iz doline in obema je bilo
  4 DvehMl, I   |        prepevanje se je glasilo iz doline; njima pa je bilo
  5 DvehMl, I   |      vseh hribov je odmevalo in iz doline je odgovarjalo. Obema,
  6 DvehMl, I   |        so pesmi od neba, ali so iz doline; ali pojejo zvezde,
  7 DvehMl, I   |       kadar je pesem pozdravila iz doline, sta zapela tudi
  8 DvehMl, II  |       ki so pritekle samovoljno iz oči. – ~Tako sta se napotila
  9 DvehMl, II  |      bridkost, glasu pa ni bilo iz grla in oči so bile kalne
 10 DvehMl, II  |        besede. Pogledala sta si iz oči v oči, vedela sta vse
 11 DvehMl, II  |        vetru; prva težka kaplja iz oblakov, kakor solza od
 12 DvehMl, II  |  razmeknilo in solze so planile iz njenih oči. ~"Drugače, sem
 13 DvehMl, II  |     steklenica žganja je romala iz rok v roké. Postaren kmet
 14 DvehMl, II  |  zgodilo, da se je vrnil človek iz Amerike s polno mošnjo in
 15 DvehMl, II  |     nebo nad njim. ~Stopila sta iz voza, prijela sta se za
 16 DvehMl, II  |         in nosili enako nošnjo. Iz vseh krajev dežele, Bog
 17 DvehMl, II  |       bojva nikogar ter izlijva iz srca to žalost, ki je več
 18 DvehMl, III |              III  Lilo je kakor iz vedra, ko je Pavle zadel
 19 DvehMl, III |        obeh strani mu je pihalo iz oken v obraz, ali vendar
 20 DvehMl, III |         zaspal. ~Dolgo je spal. Iz bridkosti, iz utrujenosti
 21 DvehMl, III |    Dolgo je spal. Iz bridkosti, iz utrujenosti in iz vina so
 22 DvehMl, III |    bridkosti, iz utrujenosti in iz vina so se vzdignile sanje
 23 DvehMl, III |         je poslednjikrat stopil iz črnega voza, se mu je zdelo,
 24 DvehMl, III |         z veseljem, zato ker si iz naših krajev in ker si fant,
 25 DvehMl, III |        odpočiješ!" ~Stopila sta iz krčme, še svetel dan je
 26 DvehMl, IV  |         vprašala!" ~"Tudi ti si iz naših krajev!" je rekla
 27 DvehMl, IV  |      Tisti dan pa je smela Mana iz hiše; oblekla se je pražnje
 28 DvehMl, IV  |       očesom. ~"Bridkost govori iz tebe, ne veselje. Šla si
 29 DvehMl, V   |     Lojze, jeza pa mu je sijala iz oči. "Tisto se je zgodilo,
 30 DvehMl, V   |         in da bi pobiral skorje iz blata. Ali prišel si res
 31 DvehMl, V   |         vesela beseda ni hotela iz ust, vesel pogled ne iz
 32 DvehMl, V   |         iz ust, vesel pogled ne iz oči. ~Ves teden se je Lojze
 33 DvehMl, V   |         pismo, se mu je prelila iz srca bridkost, tako, da
 34 DvehMl, VI  |    haljo, ki je bila šita kakor iz enega kosa in je segala
 35 DvehMl, VI  |     svojo pot, se je vzdramila; iz izbe se je glasilo bolno
 36 DvehMl, VI  |     vsaka je služila za doto!" ~Iz izbe je poklicala gospa.
 37 DvehMl, VII |         in goré!" ~Ko je stopil iz brloga na svetlo cesto,
 38 DvehMl, VII |     Odkod si?" ga je vprašal. ~"Iz Trsta," je rekel Talijan. ~
 39 DvehMl, VIII|        ter je naskrivoma stopil iz zatohle izbe. ~"Zahvaljena,
 40 DvehMl, VIII|        v omotici se je opotekal iz ulice v ulico. Kadar so
 41 DvehMl, VIII|        boj!" ~Ko se je prebudil iz dolgih, težkih sanj, je
 42 DvehMl, VIII|         te ne bo pojedel! Lojze iz Amerike." ~Mana je takoj
 43 DvehMl, VIII|        Zdrav na vso moč. Ljudje iz naših krajev ne zbolé tako
 44 DvehMl, VIII|    rekla Mana in je vzela papir iz miznice. Nenadoma pa se
 45 KrcmEl, I   |      Tedaj se je oglasila pesem iz doline, zmerom glasnejša
 46 KrcmEl, I   |        sam, da pšenica ne raste iz kamenja in čednost ne iz
 47 KrcmEl, I   |        iz kamenja in čednost ne iz revščine. Naj nam pokaže
 48 KrcmEl, I   | Žalostne so bile njegove misli, iz vasi pa se je glasilo prepevanje
 49 KrcmEl, I   |        prve težke kaplje, solze iz nebes. ~Vsi so občutili,
 50 KrcmEl, I   |      prišel? Nič, bratec, ne bo iz te nakane. Zakaj mi, farani
 51 KrcmEl, I   |     zadremal. Hude misli so šle iz srca vse do zadnje in ostala
 52 KrcmEl, I   |   Matjaž. ~"Jernej Potnikov sem iz osojniške fare." ~Komaj
 53 KrcmEl, II  |      bile izorane, dišalo pa je iz njih tako sočno in blago,
 54 KrcmEl, II  |         pridigal, temveč pojdem iz hiše, dokler še poslednji
 55 KrcmEl, II  |         vanjo ter odtekajo spet iz nje, še bolj smradljive,
 56 KrcmEl, II  |          je razsodil Potnikov. ~Iz ust razcefranega pritepenca
 57 KrcmEl, II  |        hitro, kakor da bi bežal iz zakletega gradú. ~Ali ozrl
 58 KrcmEl, II  |    Glejte, kaj sem vam prinesel iz mesta. Napregel sem, pa
 59 KrcmEl, II  |          ki jih je bil prinesel iz mesta, nato še svoj krožnik
 60 KrcmEl, II  |      hrib, je še slišal globoko iz doline ciganov kričavi glas: ~"
 61 KrcmEl, III |    slepega konja, ki vleče vodo iz vodnjaka: zmerom v kolobarju,
 62 KrcmEl, III |        pa se je čez noč izlegel iz krone stotak. Komaj so se
 63 KrcmEl, III |          neprenehoma je zajemal iz sodov, ki sta jih skrbljivo
 64 KrcmEl, III |        polnoč?" ~Ni se vzdramil iz vinske omotice, ali obšel
 65 KrcmEl, III |         žalostni in preplašeni; iz žalosti in strahu se rodi
 66 KrcmEl, III |         se spodobi, da izperemo iz duše vse hude misli." ~Ko
 67 KrcmEl, III |      drugo je utonila bridkost, iz tretje že se je vzdignilo
 68 KrcmEl, IV  |  pobegnil poslednji pivec kakor iz zaklete hiše. Edini cigan
 69 KrcmEl, IV  |           Kovač se je pripeljal iz mesta, spravil je voz in
 70 KrcmEl, IV  |       zrušila Martinova hiša in iz črnega tramovja je švignil
 71 KrcmEl, IV  |     Kaplja krvi se je prikazala iz rane in mu je omočila dlan. ~
 72 KrcmEl, IV  |          se je trudoma vzdignil iz postelje in je stopil do
 73 KrcmEl, IV  |     malokdaj se je še zaiskrilo iz pogorišča. Krčmar je razločil
 74 KrcmEl, IV  |     odgovora. Veter je zapihal, iz doline je švignila iskra
 75 KrcmEl, V   |   trudne, kakor da sem priromal iz devete dežele. Le malo dni
 76 KrcmEl, V   |    Kakor otroci so živeli nekoč iz dneva v dan; smejali so
 77 KrcmEl, V   |          kakor da se je porodil iz noči. ~"Ali še ne pojdeš?"
 78 KrcmEl, V   |       kvanto in sad bo vzrastel iz semena ... Ampak, cigan,
 79 KrcmEl, V   |       vesele besede ni bilo več iz njegovih ust. Njegovo srce
 80 KrcmEl, V   |         meril besed – bušile so iz ust, kakor so prišle iz
 81 KrcmEl, V   |         iz ust, kakor so prišle iz zastrupljenega srca; cigan
 82 KrcmEl, V   |       da bi svetle cekine koval iz te gnilobe in trohnobe,
 83 KrcmEl, V   |      vzdihovanje se je porodilo iz hlapčevske malodušnosti.
 84 KrcmEl, V   |         ni se še dobro vzdramil iz strahu, pa je planil v hrib
 85 KrcmEl, V   |      ogenj vdal; švignilo je še iz črnega tramovja, črn dim
 86 KrcmEl, V   |         Silen črn dim se je vil iz pogorišča in je šel z vetrom
 87 KrcmEl, VI  |        bleda; rdečica je gorela iz njih, posebno kadar je čez
 88 SimnuS, I   |           Ampak če iščete Šimna iz Prisojnice, sem jaz tisti
 89 SimnuS, I   |         občinski pisar in birič iz Prisojnice. Le z menoj,
 90 SimnuS, II  |       Župan je malo pomislil. ~"Iz Prisojnice, praviš, da si?"
 91 SimnuS, II  |   Gosposka je zaukazala, da sem iz Prisojnice, pa tudi pismo
 92 SimnuS, III |         Pismo pravi, da je doma iz Prisojnice; ampak izkazalo
 93 SimnuS, III |      izkazalo se je, da ni doma iz Prisojnice, temveč iz Osojnice.
 94 SimnuS, III |      doma iz Prisojnice, temveč iz Osojnice. Zato ga pošilja
 95 SimnuS, III |     rejo in skrb!" ~"Kako da je iz Osojnice!" je vzrojil župan. "
 96 SimnuS, IV  |         z razprostrtimi rokami. Iz takih sladkih misli pa ga
 97 SimnuS, IV  |    Njegove misli so se napotile iz te bridkosti na daljne ceste,
 98 SimnuS, IV  |         nima pravice, pobegniti iz tega kraja brez dovoljenja
 99 SimnuS, IV  |       od Boga, ti pa si človek, iz ženske rojen!" ~Ko je slišal
100 SimnuS, V   |        ko sta se vračala župana iz mesta. Podila sta, da sta
101 SimnuS, V   |    namesto za besedo. ~"Nalašč, iz same čiste hudobije bi nam
102 SimnuS, V   |        se zbrali občinski možje iz Prisojnice in iz Osojnice,
103 SimnuS, V   | občinski možje iz Prisojnice in iz Osojnice, da bi po resnem
104 SimnuS, VI  |         in sitnost, zato ker ni iz papirja. Ampak kdo bi se
105 SimnuS, VI  |       kdo bi se prerekal, če se iz besede ne rodi nič drugega
106 SimnuS, VI  |     župana in sta čakala besede iz Šimnovih ust; dočakala nista.
107 SimnuS, VI  |       čelu. Tako sta si strmela iz obličja v obličje in sta
108 SimnuS, VI  |       vzdihnila sta globoko. In iz strahu in hude slutnje se
109 SimnuS, VI  |         biriča strahoma planila iz sanj. ~"Iblajtarja! Razbojnika!
110 SimnuS, VI  |        in ponevedoma, kakor tat iz kehe. Vedel sem, da namerava
111 SimnuS, VI  |  vstanite ter poslušajte, možjé iz občin prisojniške in osojniške!
112 SimnuS, VI  | vzdramite se in vstanite, možje iz teh kaznovanih občin, da
113 SimnuS, VI  |     napol zaradi pravice, napol iz nevoščljivosti. Vsi štirje
114 SimnuS, VI  |       kamenje, da se je svetilo iz noči kakor sama nebeška
115 SimnuS, VII |       šel glas težko in hripavo iz grla. ~"Vstanite, neverniki,
116 SimnuS, VII |       preplašen, kakor prikazen iz grobov. Oči so se jim vzdramile,
117 SimnuS, VII |         je morda prazna beseda, iz pijanosti in strahopetnosti
118 SimnuS, VIII|          Saj ni potrjeno, da je iz naše fare in tudi nikjer
119 SimnuS, VIII|     Kristus ni vprašal bolnika, iz katere fare da je; in če
120 SimnuS, VIII|    nekoč, ko se je pozno vračal iz krčme, zmotil v temni veži
121 SimnuS, VIII|        Šimen in je bral postave iz debelih bukev. Ko so se
122 SimnuS, VIII|   pravica! ..." ~Občinski možje iz Prisojnice in iz Osojnice
123 SimnuS, VIII| Občinski možje iz Prisojnice in iz Osojnice so sklicali veliko