Part, Chapter

  1 DvehMl, I   |       odgovorila Mana. ~"Že jima jo je dal, ob rojstvu že! Ta
  2 DvehMl, I   |         Želela si jima srečo, ko jo imata v izobilju; nama je
  3 DvehMl, I   |         pokopljeva ljubezen, kdo jo bo izkopal? Grenke so že
  4 DvehMl, I   |          bridkost? Za zmerom sva jo pokopala! Ali čuješ, kako
  5 DvehMl, I   |    vesela, kakor je sama, in ker jo imava rada." ~"Vse se je
  6 DvehMl, II  |         da bajta ni več njegova, jo je pogledal s strmečimi
  7 DvehMl, II  |          je spoznal nenadoma, da jo ima od srca rad. Vse drugačna
  8 DvehMl, II  | popotniku sreča milostna, Bog ti jo blagoslovi. Ali kadar boš
  9 DvehMl, II  |         umrl. Trda bo zemlja, ki jo bom obdelaval, ali moja
 10 DvehMl, II  |       morje; še ob poslednji uri jo pozdravljajo umirajoče oči.
 11 DvehMl, II  |      roko vsem po vrsti; mati pa jo je pokrižala na čelo, ustna
 12 DvehMl, II  |          bila velika, ali vlekla jo je k tlom, kakor da je bilo
 13 DvehMl, II  |         padla Mani na lice; Mana jo je otrla z rokavom in se
 14 DvehMl, III |           je rekel Pavle. ~Zares jo je prestal, ker je bil mlad
 15 DvehMl, III |         je bilo trdo. Jed, ki so jo dobili, je bila pač jed,
 16 DvehMl, III |         si je izplaknil, nato pa jo je izpljunil. ~"Saj večna
 17 DvehMl, IV  |         duri, Hanca je odprla in jo je pozdravila vsa vesela. ~"
 18 DvehMl, IV  |        je zadremala. Pozno v noč jo je vzbudila Hanca, ko ji
 19 DvehMl, IV  |          s svečo v obraz.  "Glej jo, kakor otrok je zaspala;
 20 DvehMl, IV  |          blazino ti vzamem in si jo položim na tla. Jaz spim,
 21 DvehMl, IV  |         blazino na tla, pogrnila jo je z belo rjuho, lepo vzglavje
 22 DvehMl, IV  |     Hanca je pokleknila k nji in jo je pobožala po licu. ~"Ker
 23 DvehMl, IV  |    zraven, pa če je le kapljica, jo razmakni na vse strani,
 24 DvehMl, IV  |         rad, zato je šel!" ~Spet jo je pobožala Hanca po licu. ~"
 25 DvehMl, IV  |      pridna je in pripravna, saj jo vidite!" je rekla Hanca. ~
 26 DvehMl, IV  |      polje in na dom in zabolelo jo je v srcu. ~"Nič dobrega
 27 DvehMl, IV  |      postavna, debela ženska, ki jo je takoj premerila od nog
 28 DvehMl, IV  |        Gospa pa ji je očitala in jo je učila: "Nikar ne bodi
 29 DvehMl, IV  |         teboj, kako se ti godi?" jo je pozdravila Hanca. ~Mana
 30 DvehMl, IV  |         Ne le njim! Ne le njim!" jo je tolažila Hanca. "Če bi
 31 DvehMl, IV  |          kajžarjeva hči!" ~Hanca jo je pogledala z žalostnim
 32 DvehMl, IV  |         smo mi vsi šli, kakor so jo vsi iskali in kakor je nihče
 33 DvehMl, V   |        Kaj? Obglodal si kost, pa jo vržeš stran; tako stori
 34 DvehMl, V   |   pošteno lopnil nazaj! Zdaj sem jo dobil, da mi gori na obeh
 35 DvehMl, V   |      obeh dveh licih, pa kako bi jo vrnil? Štiri leta sem delal,
 36 DvehMl, V   |          same suhe skorje, ki so jo našli na cesti. Že sam sem
 37 DvehMl, V   |      uboga in objokana – kako bi jo pozdravil? Ali bi ji rekel
 38 DvehMl, V   |        ji rekel žal besedo in bi jo sunil čez prag, ali pa bi
 39 DvehMl, V   |      zavzkliknil. "Na kolenih bi jo pozdravil!" ~Lojze se je
 40 DvehMl, V   |          bo ona zidala hišo, ali jo bom zidal jaz? Ali bo ona
 41 DvehMl, V   |        zmerom mislim nanjo in da jo pozdravljam." ~"Vse bom
 42 DvehMl, V   |         culo je povezal Lojze in jo je zadel na ramo; nato sta
 43 DvehMl, V   |       uri. Z očmi svoje ljubezni jo je videl tako bistro in
 44 DvehMl, V   |          lepo staro pesem, sliši jo kakor materin pozdrav od
 45 DvehMl, VI  |       bridkost. Tista je, ki smo jo občutili mi vsi, kolikor
 46 DvehMl, VI  |      postaren, bradat gospod, ki jo je ogovoril po nemško. Mana
 47 DvehMl, VI  |         nerodna in tuja, tako da jo je Mana komaj razumela;
 48 DvehMl, VI  |        služila, prislužila bi si jo kmalu!" ~Ko je čedila zjutraj
 49 DvehMl, VI  |    smehljajočim obrazom. Pobožal jo je po licu, pomežiknil je
 50 DvehMl, VI  |      Hanca lica med dlani, tesno jo je držala in je rekla: ~"
 51 DvehMl, VII |    predraga; tisti dan, ko so mu jo odpovedali, je povezal culo
 52 DvehMl, VIII|         Lojze. "Ta beseda, ki si jo rekel, je bila nabasana
 53 KrcmEl, I   |         lepše na svetu, kakor da jo je bil Bog ustvaril za dom
 54 KrcmEl, I   |      otrokom. Na obeh straneh so jo zložni hribi čuvali viharjev;
 55 KrcmEl, I   |     doline od kraja do kraja ter jo presekala kakor na dvoje ... ~*~
 56 KrcmEl, I   |          je naša: če se nam zdi, jo prodamo za poln bokal; življenje
 57 KrcmEl, I   |             Škoda je detelje, ki jo je pomendrala ta goveda;
 58 KrcmEl, II  |      rdeča kakor prej. ~Starejši jo je prijel za roko in je
 59 KrcmEl, II  |     davnimi časi bogata fara, pa jo je zemlja pogoltnila, zato
 60 KrcmEl, II  |        ne bom vedel zanjo, kadar jo nastopim." ~Nanagloma je
 61 KrcmEl, II  |         do pekla – s temi rokami jo bom izkopal." ~"S teboj
 62 KrcmEl, II  |      materino roko, nocoj pa sem jo preklinjal – glej, to je
 63 KrcmEl, II  |         segel v roko. ~"Še lizal jo boš, to roko," je pomislil
 64 KrcmEl, II  |         plazil po kolenih, da bi jo lizal." ~Nato mu je točil
 65 KrcmEl, II  |      njegovo streho bom spal, če jo imá." ~Potnikov ni dolgo
 66 KrcmEl, II  |       vratu, on se je sklonil in jo je poljubil na ustna. ~"
 67 KrcmEl, III |       zemlje še toliko ne, da bi jo z dlanjo pokril. In čemu
 68 KrcmEl, III |    stopil, vzdignil je lestev in jo je prislonil do okna. ~"
 69 KrcmEl, III |          je rekel. ~"Le dobro si jo oglej," mu je odgovoril
 70 KrcmEl, III |       tepko je ležala lestev, ki jo je bil pristavil. ~Eliju
 71 KrcmEl, III |       vzdignil lestev, prislonil jo na vejo ter stopal počasi
 72 KrcmEl, IV  |         je rekel Grajžar, "kakor jo boš ti delal za svoje." ~
 73 KrcmEl, IV  |      trikrat vnela in trikrat so jo pogasili. Na cerkveni strehi
 74 KrcmEl, IV  |        mi cunjo v mrzli vodi, pa jo prinesi," je prosil cigana. ~
 75 KrcmEl, IV  |      vroča je že cunja, izplakni jo!" ~Jezik se mu je opletal
 76 KrcmEl, V   |         premeril z očmi, zdaj bi jo premeril z bolnim korakom
 77 KrcmEl, V   |        ali kam utopila? Kakor da jo je slana vzela čez noč!
 78 KrcmEl, V   |        niso bile preslabe, da bi jo gojile in da bi ji stregle;
 79 KrcmEl, V   |       odžagal, sam s temi rokami jo bom odžagal – nato pa bíj,
 80 KrcmEl, V   |           Kar precej, kar precej jo grem odžagat, to dolgo vejo!" ~
 81 KrcmEl, V   |        vino vbogajme! – Daleč si jo zavozil, krčmar Elija: smejal
 82 KrcmEl, V   |          zapel veselo pesem, ste jo zapeli prezgodaj. Kdor sam
 83 KrcmEl, V   |    stresala v vetru, kakor da bi jo zibala človeška roka. ~Gledali
 84 KrcmEl, V   |      gorečo tresko v izbo, drugi jo je zalučil v podstrešno
 85 KrcmEl, VI  |          si je izbral žensko ter jo je vso našarjeno pripeljal
 86 KrcmEl, VI  |    prikazala in kamor je šla, so jo tlačani ponižno pozdravljali;
 87 KrcmEl, VI  |         ni bilo krščansko; Elija jo je bil krstil za Izis. ~
 88 SimnuS, I   |             I  Ta zgodba, ki vam jo pripovedujem, se je pričela
 89 SimnuS, I   |          ali je umrla, ali pa so jo drugače krstili. Ker skoraj
 90 SimnuS, I   |        pravica ni živa stvar, ki jo človek lahko zgrabi in vpraša,
 91 SimnuS, II  |      kupec vola. ~"Pripeljal sem jo!" je potrdil birič in je
 92 SimnuS, II  |           tista razhojena tla so jo popila. Ko sem dal poslednjo
 93 SimnuS, II  |          obrnil do biriča. ~"Ali jo ti poznaš, Martinec, to
 94 SimnuS, II  |         majal z glavo. ~"Kako bi jo poznal, ko ne vem, kje stoji
 95 SimnuS, III |          osojniški župan. ~"Glej jo, lakot prisojniško! Nima,
 96 SimnuS, III |     nalašč izgubi to nadlogo, da jo odloži kakor prazno malho
 97 SimnuS, III |     sprejmi to nadlogo, kakor ti jo je Bog poslal!" ~Osojniški
 98 SimnuS, III |          spletle, oblastnije naj jo razpletejo! Potrpite, občani,
 99 SimnuS, IV  |      sveta kakor evangelij: kdor jo ogleduje z nezaupnim očesom,
100 SimnuS, IV  |    pravico ter hvali Boga, da si jo izpolnil!" ~Njegove misli
101 SimnuS, IV  |       razodeval modrost; razodel jo je tudi sam in je rekel: ~"
102 SimnuS, V   |          vrhovna pravica, ki sem jo poklical na pomagaj!" ~Kakor
103 SimnuS, V   |          v mislih!" ~"Popihal bi jo, še preden se izkaže pravica!"
104 SimnuS, V   |        je rekel. "Če je krivica, jo bomo enako nosili, če pa
105 SimnuS, V   |        nosili, če pa je pravica, jo bomo enako uživali!" ~Brž
106 SimnuS, VI  |        da je ta oblast in kdo da jo je ustanovil; in pestila
107 SimnuS, VI  |    prosim zaradi te hudobije, ki jo bom zdajle napravil. Vidva
108 SimnuS, VI  |        Velika je sitnost, ki nam jo je napravil ta razbojnik,
109 SimnuS, VII |        vsaj kosti tam pustil, ko jo je z dušo popihal. Da bi
110 SimnuS, VII |         nadlogo, kaj šele, da bi jo potipal. Noge so mu bile
111 SimnuS, VII |        je še kaj modrosti v vas, jo razpečajte! Kar smo videli
112 SimnuS, VII |          malodušnost; najprvi pa jo je slavno premagal župan
113 SimnuS, VII |         pravice človek, piše jim jo Bog. Zdaj je le vprašanje,
114 SimnuS, VII |         to nadlogo in kam da naj jo zagrebe!" ~Izkazalo se je,