Part, Chapter

  1 DvehMl, I   |     kajžarjev sin, in tudi tebi nič drugače, kajžarjeva hči!
  2 DvehMl, I   |       prodal in bi šel za njim! Nič mlajši ni bil od mene, nič
  3 DvehMl, I   |      Nič mlajši ni bil od mene, nič močnejši ne in nič bogatejši.
  4 DvehMl, I   |        mene, nič močnejši ne in nič bogatejši. Pa se mu godi
  5 DvehMl, I   |     morja, vesela pisma piše in nič se mu ne mudi domov!" ~Tudi
  6 DvehMl, I   |       ki je šla v mesto služit. Nič mlajša ni bila od mene,
  7 DvehMl, I   |         mlajša ni bila od mene, nič močnejša in nič lepša. Pa
  8 DvehMl, I   |        od mene, nič močnejša in nič lepša. Pa se ji godi dobro
  9 DvehMl, I   |       zaukala in zapela. ~"Prav nič ne bom odlašal," je rekel
 10 DvehMl, I   |    ustavila zaradi moje lenobe. Nič se ne boj, Manca! Eno leto
 11 DvehMl, I   |        sama! Tam v Ameriki, tam nič ne vprašajo, če si kajžarjev,
 12 DvehMl, II  |         seboj kakor svojo dlan, nič mi ni skritega; vidim, kako
 13 DvehMl, II  |           Ali Mana ni bila prav nič vesela. Ves lepši je bil
 14 DvehMl, II  |      rada, ti povem, da se nama nič hudega ne bo zgodilo." ~
 15 DvehMl, III |         ali vendar ni bil vzduh nič hladnejši in nič čistejši.
 16 DvehMl, III |      bil vzduh nič hladnejši in nič čistejši. Kolena so se mu
 17 DvehMl, III |        drug voz, ki ni bil prav nič lepši in prijaznejši od
 18 DvehMl, III |  razumel pa ni Pavle nikogar in nič mu ni bilo žal. "Pozna se
 19 DvehMl, III |         številko! ~"Kaj pravim? Nič ne pravim!" je zlovoljen
 20 DvehMl, III |     denarja, hrani ga zvesto in nič ne zapravljaj. Dela ti poiščem,
 21 DvehMl, III |         da je leto in dan. Zame nič ne skrbi, ne bo mi hudega,
 22 DvehMl, IV  |       bila v nji, miza in stol, nič drugega. Miza pa je bila
 23 DvehMl, IV  |   toliko žalosti v tvojem srcu, nič ne misli nanjo, ne poglej
 24 DvehMl, IV  |       veliko ne bo in posebnega nič!" ~"Da ni?" se je prestrašila
 25 DvehMl, IV  |        zabolelo jo je v srcu. ~"Nič dobrega mi ne bo na svetu,
 26 DvehMl, IV  |  žalosti. ~"Prav zares ti ne bo nič dobrega!" je odgovorila
 27 DvehMl, IV  |      pozdravila Hanca. ~Mana ni nič odgovorila; sedla je na
 28 DvehMl, IV  |      dokler se roke gibljejo in nič ne vzdihujem. Ali čemu zmerjajo,
 29 DvehMl, IV  |   Srečno sem prišla v službo in nič mi ni hudega. Delo je lahko
 30 DvehMl, IV  |       njih, me imajo radi; zame nič ne skrbi, ne bo mi hudega.
 31 DvehMl, V   |         v izbo še pred večerom, nič ni pozdravil Pavleta, vrgel
 32 DvehMl, V   |        prestrašil Pavle. ~"Kaj? Nič!" je odgovoril Lojze, jeza
 33 DvehMl, V   |          kaj se to pravi? To se nič ne pravi: zakaj tistih,
 34 DvehMl, V   |       vprašal Pavle strahoma. ~"Nič! Devetkrat več revščine
 35 DvehMl, V   |    besede in brez slovesa, meni nič tebi nič, kakor nadležnega
 36 DvehMl, V   |     brez slovesa, meni nič tebi nič, kakor nadležnega berača!
 37 DvehMl, V   |       bi užil, opravil pa ne bi nič. So ljudje, ki vstajajo
 38 DvehMl, V   |  upanjem in s tolažbo upijanil. Nič ne bom iskal, tudi dolgo
 39 DvehMl, V   |         mlad, malo stradanja ti nič ne bo škodilo. Le preveč
 40 DvehMl, V   |     čeljusti niso imele tri dni nič opravila, pa vendar sem
 41 DvehMl, V   |         je komaj poslušal in ni nič odgovarjal. ~Stisnila sta
 42 DvehMl, V   |     Manci. ~V pismu je rekel: ~"Nič mi ni hudega. Velikokrat
 43 DvehMl, V   |          Nikar ne zameri, da še nič ne pošljem. Tudi ne misli,
 44 DvehMl, VI  |    hkrati z gospo in z vsemi in nič manj glasno, kakor gospa
 45 DvehMl, VI  |  verjamem njemu, ne tebi, in se nič ne bojim." ~"Da bi le bilo,
 46 DvehMl, VI  |       ga ti imaš, ne bo govoril nič drugače, kakor si ti zdaj
 47 DvehMl, VI  |      sem ga, vsega krvavega!" ~"Nič se ne boj! Bog ne tepe takih
 48 DvehMl, VI  |        je vprašala vsa plaha. ~"Nič ne bi!" je rekel in je stopil
 49 DvehMl, VI  | molčljiva," je rekla Hanca, "in nič ne prespana! Kako se ti
 50 DvehMl, VI  |      ali pa v Ameriki. Pa nikar nič ne misli, da sem žalostna
 51 DvehMl, VII |  njegove misli vse veselejše in nič več ni bil truden. Ogledal
 52 DvehMl, VII |      besedi." ~Njemu ni Talijan nič odgovoril, temveč vstal
 53 DvehMl, VII |         se vtikaš v reči, ki te nič ne brigajo? Ali bi rad svoja
 54 DvehMl, VII |       kaj videli in slišali, pa nič rekli, vam vsem trem zavijem
 55 DvehMl, VIII|     steze. Pa zbogom, dekle, in nič ne zameri! – Ali glej, saj
 56 DvehMl, VIII|         na uho prijazen glas: ~"Nič se ne boj, Pavle, nič se
 57 DvehMl, VIII|           Nič se ne boj, Pavle, nič se ne boj!" ~Ko se je prebudil
 58 DvehMl, VIII|         ne plačam. Verjel mi ni nič, ker me pozna, ampak dal
 59 DvehMl, VIII|         sladko kakor tisto noč. Nič se ni spremenilo, od nikoder
 60 DvehMl, VIII|      vrsti, nato pa je rekel: ~"Nič hudega ni. Tisoč nad tisoč
 61 DvehMl, VIII|    najino srečo?" je vprašal. ~"Nič se ne bojim," je odgovorila
 62 KrcmEl, I   |         se poti in ubija, pa ni nič ne na tem koncu, ne na onem.
 63 KrcmEl, I   |       za otroke – zakaj ti nisi nič poleg njih. Oni so narod,
 64 KrcmEl, I   |         ti lepa fara osojniška? Nič se ne boj – stokrat sto
 65 KrcmEl, I   |       vem, počemu da si prišel? Nič, bratec, ne bo iz te nakane.
 66 KrcmEl, II  |       je v reber, do Kovačevih. Nič več ni šel potihoma do vrta,
 67 KrcmEl, II  |         ne vidim nikogar in ker nič ne vem, zakaj da je srce
 68 KrcmEl, II  |          V moji culi ni drugega nič, nego žalostna zgodba." ~"
 69 KrcmEl, III |       jih je prej samo z bičem. Nič ne pomaga. To naše življenje
 70 KrcmEl, III |         svojih otrok. Joj meni! Nič nisem pomislil nanje – ne
 71 KrcmEl, III |          Toda vzdihovanje mu ni nič pomagalo; pogledal je ženo
 72 KrcmEl, III |     naravnost do njega.  "Nikar nič ne zameri," je rekel. ~"
 73 KrcmEl, III |         in je spoznal obraze. ~"Nič se mi ni sanjalo," je rekel. "
 74 KrcmEl, III |      govorile so, rekle pa niso nič. ~Nenadoma je zgrabil cigana
 75 KrcmEl, IV  |      cigan vedril in tolažil. ~"Nič se ne boj, krčmar Elija;
 76 KrcmEl, V   |      prvi dan, da nisem vprašal nič in nikogar, da sem povezal
 77 KrcmEl, V   |   napotim v Elijevo krčmo ..." ~Nič ni rekel, tiho je šel pod
 78 KrcmEl, V   |        napravi se brez slovesa, nič se ne múdi in nikar ne odlašaj!
 79 KrcmEl, V   |       delal, ko se ti nikoli in nič ne more posrečiti! Pa sem
 80 KrcmEl, V   |        popotnega berača! Ali te nič ni sram?" ~Elija je poslušal
 81 KrcmEl, V   |         bi me ne!" ~Farani niso nič več premišljevali, odkod
 82 SimnuS, I   |       več, še v sanjah ne ..." ~Nič ga niso več izpraševali;
 83 SimnuS, I   |       da bi jih izmodril. ~"Saj nič drugega ne maram, nego da
 84 SimnuS, I   |        me gonijo, kamor mi srce nič več ne veleva. Preveč je
 85 SimnuS, I   |       da bi ga pitali! – Ali te nič ni sram?" ~"Čemu bi me bilo
 86 SimnuS, II  |         napotila k županu. Prav nič prijazno ni gledal župan,
 87 SimnuS, II  |      gledal župan, tudi ni prav nič prijazno pozdravil. ~"Torej
 88 SimnuS, II  |         na svetu božjem drugega nič, nego lesena bajta, na kamen
 89 SimnuS, III |         Martinca, ni bil nikoli nič prida. Lahko se nameri,
 90 SimnuS, III |   prišli skoraj do meje. ~"Prav nič se nisi zmotil, Andrejec!"
 91 SimnuS, III |        tepež ne obrodil drugega nič, nego senen voz nadlog in
 92 SimnuS, IV  |     rojen, tja pristojen!" – – "Nič me ne briga tisto kamenje;
 93 SimnuS, IV  |         pravica? Odgovorila bi: Nič me ne briga, če si lačen
 94 SimnuS, IV  |       in tudi tvoja postelja me nič ne briga, zakaj jaz sem
 95 SimnuS, IV  |        je napisano, to beri, pa nič ne premišljuj; če je napisano,
 96 SimnuS, IV  |      ramo, da je Šimen omahnil. Nič ni rekel, ker mu je bil
 97 SimnuS, V   | razodeta, se je vozila z njima. Nič se nista ustavila, ne pred
 98 SimnuS, V   |        njegovi pravici v obraz! Nič ni razodeto, ne izkazano
 99 SimnuS, V   |  stresel za drugo ramo, pa tudi nič ni opravil. ~"Zini, če si
100 SimnuS, V   |         srdit. "Potuhnil se je, nič dobrega nima v mislih!" ~"
101 SimnuS, VI  |      tega spoznanja ni bil prav nič žalosten; celo nasmehnil
102 SimnuS, VI  |         ob tej uri in naj nikar nič ne zameri! Tudi vi drugi,
103 SimnuS, VI  |   žalili, in mnogo vas je bilo, nič vam ne zamerim; kdo bi se
104 SimnuS, VI  |         če se iz besede ne rodi nič drugega nego sitnost? In
105 SimnuS, VI  |        svetovalci in modrijani, nič ne zamerim; še zamere vas
106 SimnuS, VI  |   razumen, pa ni odgovoril prav nič prijazno: ~"Telo je bilo
107 SimnuS, VI  |       je šel po svojih potih in nič ni vprašal. Če bi odgovarjali
108 SimnuS, VI  |         pretresljivim glasom. ~"Nič dobrega ne kaže!" je plaho
109 SimnuS, VII |         pozabil, kako je ležal. Nič bi ne bilo čudnega, če je
110 SimnuS, VII |        njegovo dušo. In tudi bi nič ne bilo čudnega, če ta nadloga
111 SimnuS, VII |        že zdavnaj in da ni prav nič kolovratil; pač si sam kolovratil,
112 SimnuS, VIII|        korakov! – Ali še zmerom nič ni z mojo pravico? Seveda
113 SimnuS, VIII|      mojo pravico? Seveda ni še nič in čakal bom pač še leto