Part, Chapter

  1 SimnuS, I   |    tistem času, ko je dopolnil Šimen petdeseto leto svojega življenja.
  2 SimnuS, I   |        Zvesto si mi služil, oj Šimen, dolgih trideset let. Zdaj
  3 SimnuS, I   |      so ti roke odpovedale, oj Šimen; na tla položi kladivo in
  4 SimnuS, I   |       starosti boš sam popil. ~Šimen se ni prerekal ne z Bogom,
  5 SimnuS, I   |      in kaj da je!" ~Res se je Šimen napotil ter se je močno
  6 SimnuS, I   |   gospodar tiste hiše, kjer je Šimen gostaril. Prišel je in je
  7 SimnuS, I   |      si domoval v tej izbi, oj Šimen, in zmerom si bil zvest.
  8 SimnuS, I   |        ne plačaš gostaščine?" ~Šimen se je začudil. ~"Kako bi,
  9 SimnuS, I   |     miru umrjem!" ~"Ne boš, oj Šimen, zastonj umiral! Pojdi,
 10 SimnuS, I   |        kamor ti srce veleva!" ~Šimen je povezal svojo culo in
 11 SimnuS, I   |    ceste umiral!" ~Vzdihnil je Šimen in je vstal. ~"Saj sem rekel,
 12 SimnuS, I   |          Saj bi!" se je branil Šimen. "Ampak roke nočejo, ne
 13 SimnuS, I   | zdavnaj je, zdavnaj!" je rekel Šimen. "Koliko je – oj, petintrideset
 14 SimnuS, I   |     potepaš po tujih krajih!" ~Šimen se je čudil. ~"Na Prisojah
 15 SimnuS, I   |        so ga gnali kakor tatu. Šimen je prigovarjal biričem,
 16 SimnuS, I   |      dandanašnji!" je pomislil Šimen, ko je bil sam. "Ko sem
 17 SimnuS, I   |       duri in so ga poklicali. Šimen je vstal, vzel je culo in
 18 SimnuS, I   |       potisnili v železni voz. Šimen je zavzdihnil in se je pokrižal. ~"
 19 SimnuS, I   |        in razbojnike. Časih je Šimen odvezal culo in si je privoščil
 20 SimnuS, I   |       bolj ohlapna in beraška. Šimen pa si ni delal hudih skrbi. "
 21 SimnuS, I   |        pojdi, zakaj doma si!" ~Šimen je vzel culo, stopil je
 22 SimnuS, I   |        če sem tisti," je rekel Šimen. "Ampak če iščete Šimna
 23 SimnuS, I   |      Prisojnice, sem jaz tisti Šimen!" ~Z zlovoljnim očesom ga
 24 SimnuS, I   |   železniška postaja. Birič in Šimen sta se napotila v dolino. ~"
 25 SimnuS, I   |        Prisojnice?" je vprašal Šimen, ker ni poznal kraja in
 26 SimnuS, I   |     ljuba duša!" ga je tolažil Šimen. "Pač je res, da sem bil
 27 SimnuS, I   |       bilo sram?" je odgovoril Šimen ves miren in brez srda. "
 28 SimnuS, I   |   zasvetila v dolini bela vas. Šimen je zasenčil oči z dlanjo;
 29 SimnuS, II  |                   II  Birič in Šimen sta se napotila k županu.
 30 SimnuS, II  |  sitnost in zamero, nadloga!" ~Šimen pa se ni zmenil za take
 31 SimnuS, II  |        je blagodušno nasmehnil Šimen. "Gosposka je zaukazala,
 32 SimnuS, II  |      in prijazno je odgovarjal Šimen. ~"Da sem bil rojen v teh
 33 SimnuS, II  |      župan!" mu je prigovarjal Šimen. "Saj sem rekel, da nisem
 34 SimnuS, II  |   vztrepetala obadva, birič in Šimen. ~"Trideset let služil,
 35 SimnuS, II  |     sproti zapil, razbojnik?" ~Šimen se je nasmehnil. ~"Ni treba
 36 SimnuS, II  |     vedeli, kako je s teboj!" ~Šimen je položil na mizo rumen
 37 SimnuS, II  |    vedela, kje se je rodila!" ~Šimen, nadloga imenovan, ga je
 38 SimnuS, II  |    izjasnil zlovoljni obraz. ~"Šimen, praviš, da ti je ime in
 39 SimnuS, II  |         Vse se mi zdi, sirotni Šimen, da se tvoji pravici opletajo
 40 SimnuS, II  |  zasmejal. ~"Bojim se, sirotni Šimen, da ne boš grizel prisojniškega
 41 SimnuS, II  |   zahvaljen Bog! – Le z menoj, Šimen, in tudi ti, Martinec, pojdi
 42 SimnuS, II  |          Pa pojdimo," je rekel Šimen, ki je bil vajen vsega hudega
 43 SimnuS, II  |  napotili vsi trije skozi vas: Šimen na sredi, župan na eni strani,
 44 SimnuS, II  |     zdajle med nami, ime mu je Šimen, oblastnija nam ga je poslala
 45 SimnuS, II  |       se temno ozrli na Šimna. Šimen se je blagodušno smehljal
 46 SimnuS, II  |       je dobrovoljno nasmehnil Šimen in si je mislil: "Saj v
 47 SimnuS, II  |  oznanila biričevega. Birič in Šimen pa sta se napotila v Osojnico. ~
 48 SimnuS, III |       po zložni okrajni cesti. Šimen pa je težko sôpel, postajal
 49 SimnuS, III |        sem, star!" je vzdihnil Šimen. ~"Tudi jaz sem star, pa
 50 SimnuS, III |        težki so!" je odgovoril Šimen. ~Birič pa se je tako začudil,
 51 SimnuS, III |      Blagodušno ga je pogledal Šimen. ~"Mene vidiš, nisi pa še
 52 SimnuS, III |          ga je tolažil birič. ~Šimen pa je zavzdihnil: ~"Še tiste
 53 SimnuS, III |    ustavila pred njim birič in Šimen. ~"Nadlogo sem pripeljal!"
 54 SimnuS, III | faranov. Ko so čuli, kdo da je Šimen in kako da je z njim, se
 55 SimnuS, III |      proti Prisojnici. Spredaj Šimen in obadva biriča, za njimi
 56 SimnuS, III |      je božja volja!" je rekel Šimen v svojem srcu. "Oblast je
 57 SimnuS, III |     sem, počival bi!" je rekel Šimen. ~"Boš počival, kmalu boš
 58 SimnuS, III |       le pridem!" si je mislil Šimen. "Stojé ne bom umrl!" ~In
 59 SimnuS, III |   nadloga naša!" ~Kakor je bil Šimen truden, se je ozrl ter se
 60 SimnuS, III |        birič pa ga je odrival. Šimen se ni branil in tudi ni
 61 SimnuS, III |  obadva biriča sredi kolovoza; Šimen je visel med njima in se
 62 SimnuS, III |  zategadelj ne, ker bi sirotni Šimen vendarle ostal na meji in
 63 SimnuS, III |    dotistihdob naj ta nadloga, Šimen imenovana, čaka na tistem
 64 SimnuS, III |     vroče v opoldanskem soncu. Šimen je zavzdihnil in komaj da
 65 SimnuS, III |        prah pol ure za njima. ~Šimen je spal na vročem kamenju;
 66 SimnuS, IV  |                            IV  Šimen je spal in sanjalo se mu
 67 SimnuS, IV  | kričali. Ura za uro je minila, Šimen je sedel v zlati kočiji
 68 SimnuS, IV  |       žgalo, da se Bog usmili; Šimen pa je sedel na žametni blazini,
 69 SimnuS, IV  |        koleni tiščal v travo. ~Šimen se je trudoma vzdignil;
 70 SimnuS, IV  |       se je prijazno nasmehnil Šimen. "Če bi me te uboge noge
 71 SimnuS, IV  |          Biriča sta zadremala, Šimen pa je sedel na kamenju,
 72 SimnuS, IV  |        pisanim oznanilom. Jaz, Šimen Sirotnikov, sem lačen in
 73 SimnuS, IV  |       bilo tvoje življenje, oj Šimen Sirotnik?" ~In kakor je
 74 SimnuS, IV  |    sediš na tem golem kamenju, Šimen Sirotnik, in siroten si
 75 SimnuS, IV  |       je bilo tvoje življenje, Šimen Sirotnik! Čudno pa je dvoje:
 76 SimnuS, IV  |           Tako daleč je mislil Šimen, ker je bil lačen in žejen
 77 SimnuS, IV  |     tako krepko za ramo, da je Šimen omahnil. Nič ni rekel, ker
 78 SimnuS, IV  |   ženske rojen!" ~Ko je slišal Šimen take modre besede, je molčal
 79 SimnuS, IV  |      Take modrosti je poslušal Šimen in je molčal; pa si je mislil: ~"
 80 SimnuS, IV  |        ni do dobrega znočilo. ~Šimen je vzdignil glavo, povohal
 81 SimnuS, V   |      nehvaležnega razbojnika. ~Šimen je poslušal kakor v sanjah
 82 SimnuS, V   |    besedo nad besedo. Sirotnik Šimen, kako si zaslužil toliko
 83 SimnuS, V   | povrnil toliko dobrot?" ~Ko je Šimen tako premišljeval o svoji
 84 SimnuS, V   |      Stresel je Šimna za ramo, Šimen pa se ni ganil, še zastokal
 85 SimnuS, V   |       ne vesti, ne poštenja?" ~Šimen je narahlo odprl eno oko,
 86 SimnuS, V   |   čakala, odgovora pa ni bilo; Šimen se ni ganil, prijazno se
 87 SimnuS, VI  |   postavo in pravico je storil Šimen. Hudobna misel se je porodila
 88 SimnuS, VI  |  življenja: do te pozne ure se Šimen ni prerekal, če ga je udarila
 89 SimnuS, VI  |      bratovske ljubezni, se je Šimen spuntal. Ležal je na kamenju,
 90 SimnuS, VI  |      Petdeset let si živel, oj Šimen, pa nikoli nisi doživel,
 91 SimnuS, VI  | hudodelsko početje ... Kaj pa, Šimen, če bi se ti zasmejal postavi,
 92 SimnuS, VI  |       izprehajal!" je pomislil Šimen. "Prej čas ni dal, zdaj
 93 SimnuS, VI  |       Postava je taka, da vidi Šimen svet le tedaj, kadar je
 94 SimnuS, VI  |         najvišje. Pripravi se, Šimen!" ~In Šimen, ki se nikoli
 95 SimnuS, VI  |       Pripravi se, Šimen!" ~In Šimen, ki se nikoli ni prerekal,
 96 SimnuS, VI  |           Ali spiš, nadloga?" ~Šimen je molčal. ~Županoma je
 97 SimnuS, VI  |  pretvarjaš, ti Bog odpusti!" ~Šimen je molčal. ~"Zapali tresko!"
 98 SimnuS, VII |  nadloga ni bila nadloga in ta Šimen ne Šimen, temveč Bog vedi
 99 SimnuS, VII |    bila nadloga in ta Šimen ne Šimen, temveč Bog vedi kdo in
100 SimnuS, VII |          Izkazalo se je, da je Šimen celó po svoji smrti zdražbo
101 SimnuS, VII |      stran!" ~Tako je napravil Šimen zdražbo še po smrti; njegov
102 SimnuS, VIII|        Tam pa je sedel za mizo Šimen in je bral postave iz debelih
103 SimnuS, VIII|      še se je prikazal sirotni Šimen; na večer tistega dne, ko