Part, Chapter

 1 DvehMl, I   |        gledala v obraz; njegove oči so bile tako svetle, kakor
 2 DvehMl, II  |     dvoje žalostnih, očitajočih oči; in da ga kličeta, se mu
 3 DvehMl, II  |        ne mojih besed, ne mojih oči." ~Pavletu pa je bilo, kakor
 4 DvehMl, II  |      sinom popotnikom, in njene oči so vse solzne. Takrat je
 5 DvehMl, II  |       jo pozdravljajo umirajoče oči. Vsem tistim, ki so šli
 6 DvehMl, II  |         Ameriko – kam jim hlepe oči v samotnih urah? Čez gore
 7 DvehMl, II  |       so pritekle samovoljno iz oči. – ~Tako sta se napotila
 8 DvehMl, II  |     glasu pa ni bilo iz grla in oči so bile kalne kakor poprej. ~
 9 DvehMl, II  |     besede. Pogledala sta si iz oči v oči, vedela sta vse takoj
10 DvehMl, II  |       Pogledala sta si iz oči v oči, vedela sta vse takoj in
11 DvehMl, II  |      solze so planile iz njenih oči. ~"Drugače, sem mislila,
12 DvehMl, II  |      pomežiknil. ~"Vidva, kakor oči kažejo, se pač ne peljeta
13 DvehMl, II  |   glasna, lica so jima rdela in oči so bile svetlejše. Ali ko
14 DvehMl, III |          ves blag je bil obraz, oči pa so bile objokane. "Kam
15 DvehMl, III |       tako je bil truden, da še oči ni odprl. ~"Kaj bi?" je
16 DvehMl, IV  |          Mana ji je pogledala v oči in Hanca je takoj vse vedela
17 DvehMl, IV  |  ubožica, še vse rdeče so tvoje oči. Le potolaži se, tako brž
18 DvehMl, IV  |        noč!" ~Mana je zatisnila oči, ali dolgo ni zaspala, kakor
19 DvehMl, IV  |         bi bile prelile te moje oči." ~"Grenko govoriš!" ~"Kmalu
20 DvehMl, IV  |        nasmehnila, njene solzne oči so se zasvetile. ~"Ali sem
21 DvehMl, V   |         jeza pa mu je sijala iz oči. "Tisto se je zgodilo, kar
22 DvehMl, V   |          Lojze mu je pogledal v oči in je videl, da so bile
23 DvehMl, V   |         videl, da so bile tiste oči vse zakrvavele od zatajenih
24 DvehMl, V   |         ust, vesel pogled ne iz oči. ~Ves teden se je Lojze
25 DvehMl, VI  |    morem!" je rekla Mana. "Še v oči bi mu ne mogla pogledati,
26 DvehMl, VI  |        in zjutraj so bile njene oči vse rdeče. In Mana si je
27 DvehMl, VI  |       trkalo, Mana je zatisnila oči in je trepetala od strahu.
28 DvehMl, VI  |    obrvi. ~"Zakaj imaš objokane oči, Mana? Ne maram gledati
29 DvehMl, VI  |         maram gledati objokanih oči." ~Mana je šla v kuhinjo
30 DvehMl, VI  |        kuhinjo in si je izprala oči in lica. Nato pa je legla,
31 DvehMl, VII |         Vzduh je bil tak, da so oči zamižale, preden so mogle
32 DvehMl, VII |         sta pila. Pavletu so se oči kmalu zameglile, njegove
33 DvehMl, VII |         Komaj je Pavle zatisnil oči in komaj je zadremal, se
34 DvehMl, VIII|         mraza še ne." ~Ko so se oči privadile temi, se je ozrl
35 DvehMl, VIII|       sta se pozdravila z Mano; oči so povedale očem, koliko
36 DvehMl, VIII|      legel spomin na srce in na oči. ~"Že imam ženina v Ameriki,"
37 KrcmEl, I   |        ozrl. Zasvetile so se mu oči, ustna so se mu nasmehnila
38 KrcmEl, I   |   pokoro?" ~Star je bil župnik, oči ga niso več ubogale, pa
39 KrcmEl, I   |      gleda, kar mu kažejo slepe oči, na nebu vidi črne prikazni,
40 KrcmEl, I   |      ter da vidi temne, lakomne oči, ki se ozirajo po dolini.
41 KrcmEl, I   |       smo bili teh besed in teh oči smo bili vajeni; njegova
42 KrcmEl, I   |       tedaj, kakor da so se jim oči nenadoma odprle; izpregledali
43 KrcmEl, I   |    preden se zgrudiš. Ali tvoje oči so že rdeče, zgrudil se
44 KrcmEl, I   |          tope in dremave, kakor oči. ~"Pri kralju Matjažu sem
45 KrcmEl, II  |  govoril oče, ali pogledal ni v oči ne materi, ne sinovom, niti
46 KrcmEl, II  |       obraz pa je bil žalosten; oči niso bile več tako bistre,
47 KrcmEl, II  |      zabavljive so bile njegove oči in prav tako prečudno gibek
48 KrcmEl, II  |    seglo vino ne v lica in ne v oči, jezika pa mu še celo ni
49 KrcmEl, II  |     lica, že so gledale njegove oči svetlejše in veselejše,
50 KrcmEl, II  |         je tresel glas in njene oči so bile solzne, toda branila
51 KrcmEl, II  |  ugledala Mana s polja in njene oči so ga spoznale. Ko je prihitela
52 KrcmEl, II  |        bila vroča v lica, njene oči pa so bile motne od zatajenih
53 KrcmEl, III |          ko pa je imel že rdeče oči in težak jezik, je naslonil
54 KrcmEl, III |         da so ga pogledale bele oči in da so se mrtva ustna
55 KrcmEl, IV  | zadremal. Ali komaj je zatisnil oči, je težko zasoplo in zavzdihnilo
56 KrcmEl, IV  |       dlanjo si je bil zasenčil oči, ker se mu je bleščalo od
57 KrcmEl, IV  |        je bil dobre volje, tudi oči so se mu svetile kakor nikoli. ~
58 KrcmEl, IV  |      legel vdrugič, je zatisnil oči, spanja pa ni bilo. Natočil
59 KrcmEl, IV  |      rjuhi. Luč ga je skelela v oči, upihniti pa je ni maral. ~"
60 KrcmEl, V   |        in od bridkosti so se mu oči zasolzile. ~"Tam v razoru
61 KrcmEl, V   |         še dalj, bi mi izkapale oči od same žalosti." ~Ali gledal
62 KrcmEl, V   |        njih življenje. Pa glej, oči so se nenadoma vzdramile
63 KrcmEl, V   |        je le črno brado in črne oči. ~"Kdo si?" je vprašal. ~"
64 KrcmEl, V   |        si je potisnil klobuk na oči in je molčal. ~Najmlajši
65 KrcmEl, V   |   hribom. Omočil si je obraz in oči z mrzlo vodo; nato je stopil
66 KrcmEl, V   |        in je pritisnil pesti na oči.  "Da bi spati mogel in
67 KrcmEl, V   |       kaj so rekle njegove bele oči. ~"Vi vsi ste za hlapce
68 KrcmEl, V   |     obraz in je molčal; njegove oči so bile ob robu zakrvavele.
69 KrcmEl, V   |     silo, da je krčmar izbuljil oči, izpustil ciganov vrat ter
70 KrcmEl, VI  |      izbi, bi ne bilo spanja na oči, v srcu pa bi bila groza
71 KrcmEl, VI  |       je senčila z dlanjo stare oči. ~"Kod se mudite tako dolgo,
72 KrcmEl, VI  |       rdeče in bolne so že moje oči od samih solzâ, moje srce
73 KrcmEl, VI  |       bile težke, resne njegove oči. ~"Jeseni bo stala na hribu
74 KrcmEl, VI  |          upala, ranjena lica in oči so se mu zasolzile. ~"Milostna
75 SimnuS, I   |       videle tistih krajev moje oči ... oj, ne spoznale bi jih
76 SimnuS, I   |     sodnik in je bil jezen. Ker oči sodnikove so take, da gledajo
77 SimnuS, I   |     bela vas. Šimen je zasenčil oči z dlanjo; bleščalo se mu
78 SimnuS, II  |         pa se ni zmenil za take oči in za take besede in je
79 SimnuS, II  |        bila in dež je lil, moje oči pa so bile objokane ...
80 SimnuS, III |       poslal, kamor sodi! Odpri oči nastežaj, poglej tisto kamenje
81 SimnuS, IV  |         biriča z veselimi očmi; oči so rekle: ~"To kamenje je
82 SimnuS, IV  |        pod vislice, pa zaokrene oči proti nebu in moli: Zahvaljen
83 SimnuS, V   |      hotelo, da bi odprl trudne oči; tako se je bil privadil
84 SimnuS, VI  |         in čemu. Napol je odprl oči in je gledal v nebo, ki
85 SimnuS, VI  | češčenomarijo, nato je zatisnil oči in je umrl ... ~Stala sta
86 SimnuS, VI  |   človek; razbojnik je zatisnil oči, široko se je nasmehnil
87 SimnuS, VI  |  prazniška, dihala je spanje na oči, sanje v dušo. Od hriba
88 SimnuS, VII |       birič. Še preden je odprl oči, je široko zazehal in je
89 SimnuS, VII |   odgovora od nikoder, je odprl oči in se je ozrl. Tako kakor
90 SimnuS, VII |         Kaj ni imel zatisnjenih oči? Zdaj je desno napol odprto
91 SimnuS, VII |       kakor prikazen iz grobov. Oči so se jim vzdramile, ampak
92 SimnuS, VII |  kamenje, od daleč so razločile oči temno in dolgo senco na
93 SimnuS, VII |         ker imamo vsak po dvoje oči. Ali ti si rekel, da si
94 SimnuS, VII |        je skrival za hrbet, vse oči so plaho strmele; gledale