| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] jasno 1 jate 1 jaz 97 je 4402 jé 1 jece 1 jeco 2 | Frequency [« »] ----- ----- ----- 4402 je 2198 in 1692 se 1031 da | Ivan Cankar Troje povesti IntraText - Concordances je |
Part, Chapter
501 DvehMl, III | in jih je razumel, zato je bilo njegovo srce še bolj 502 DvehMl, III | in brez upanja. Pomislil je: "Koliko pa je še dotlej, 503 DvehMl, III | Pomislil je: "Koliko pa je še dotlej, Pavle, da boš 504 DvehMl, III | ne pogine?" Tisti večer je pisal Mani in je rekel v 505 DvehMl, III | Tisti večer je pisal Mani in je rekel v tem pismu: ~"Srečno 506 DvehMl, III | Ameriko, zdrav in vesel. Lojze je čakal name in me je spoznal. 507 DvehMl, III | Lojze je čakal name in me je spoznal. Mesto je veliko, 508 DvehMl, III | in me je spoznal. Mesto je veliko, da nikoli takega; 509 DvehMl, III | videl, ali dozdeva se mi, da je leto in dan. Zame nič ne 510 DvehMl, III | kaj pošljem za balo." ~Ko je napisal Pavle to pismo, 511 DvehMl, III | napisal Pavle to pismo, je naslonil lica v dlani in 512 DvehMl, III | izza prstov; razjokal se je, zakaj sam je bil s svojim 513 DvehMl, III | razjokal se je, zakaj sam je bil s svojim srcem in s 514 DvehMl, IV | IV Mana je narahlo potrkala na duri, 515 DvehMl, IV | potrkala na duri, Hanca je odprla in jo je pozdravila 516 DvehMl, IV | duri, Hanca je odprla in jo je pozdravila vsa vesela. ~" 517 DvehMl, IV | hodila ves dan?" ~Mana ji je pogledala v oči in Hanca 518 DvehMl, IV | pogledala v oči in Hanca je takoj vse vedela in se je 519 DvehMl, IV | je takoj vse vedela in se je zasmejala od radosti. ~" 520 DvehMl, IV | stopi v tisto izbo; majhna je, ali je moja!" ~Mana je 521 DvehMl, IV | tisto izbo; majhna je, ali je moja!" ~Mana je stopila 522 DvehMl, IV | je, ali je moja!" ~Mana je stopila v tesno izbo, ki 523 DvehMl, IV | stopila v tesno izbo, ki je bila komaj pet korakov dolga 524 DvehMl, IV | in troje široka. Postelja je bila v nji, miza in stol, 525 DvehMl, IV | stol, nič drugega. Miza pa je bila vsa polna; ogledalo, 526 DvehMl, IV | in razbrskano. Na steni je visela obleka tako nagosto, 527 DvehMl, IV | kuhinjo in za cesto. Mana je ogledovala to bogastvo in 528 DvehMl, IV | ogledovala to bogastvo in je rekla: ~"Vse to, kakor je, 529 DvehMl, IV | je rekla: ~"Vse to, kakor je, bi bila že dota za kajžarjevo 530 DvehMl, IV | mi sreča prijazna, kakor je tej bila, pa so brez potrebe 531 DvehMl, IV | vse moje solze!" ~Sedela je na stolu poleg postelje, 532 DvehMl, IV | poleg postelje, naslonila je glavo ob blazino in je zadremala. 533 DvehMl, IV | naslonila je glavo ob blazino in je zadremala. Pozno v noč jo 534 DvehMl, IV | zadremala. Pozno v noč jo je vzbudila Hanca, ko ji je 535 DvehMl, IV | je vzbudila Hanca, ko ji je posvetila s svečo v obraz. " 536 DvehMl, IV | Glej jo, kakor otrok je zaspala; do dobrega se najoka 537 DvehMl, IV | legla na posteljo, ko ti je pred nosom?" ~Polagoma se 538 DvehMl, IV | pred nosom?" ~Polagoma se je Mana vzdramila in je spoznala, 539 DvehMl, IV | se je Mana vzdramila in je spoznala, kje da je; težko 540 DvehMl, IV | vzdramila in je spoznala, kje da je; težko se ji je storilo, 541 DvehMl, IV | kje da je; težko se ji je storilo, zakaj nikoli še 542 DvehMl, IV | zameri, Hanca, za nocoj!" je rekla. ~"Kaj bi zamerila? 543 DvehMl, IV | zamerila? Potrpi!" ~Hanca je šla in je prinesla vročega 544 DvehMl, IV | Potrpi!" ~Hanca je šla in je prinesla vročega čaja in 545 DvehMl, IV | te bo omotil, Mana, ker je močan; lažje boš zaspala 546 DvehMl, IV | Pij in prigrizni!" ~Mana je pila čaj in kri ji je šinila 547 DvehMl, IV | Mana je pila čaj in kri ji je šinila v lica. ~"Dolgo pot 548 DvehMl, IV | bridkosti že užila; trudna sem!" je rekla. ~"To je tvoja postelja!" 549 DvehMl, IV | trudna sem!" je rekla. ~"To je tvoja postelja!" je pokazala 550 DvehMl, IV | To je tvoja postelja!" je pokazala Hanca. "Le eno 551 DvehMl, IV | Jaz spim, kamor ležem, če je kamen, ali če je pernica." " 552 DvehMl, IV | ležem, če je kamen, ali če je pernica." "Tudi jaz spim 553 DvehMl, IV | Tudi jaz spim tako," je rekla Mana. "Trudna sem, 554 DvehMl, IV | ne mogla spati." ~Hanca je položila blazino na tla, 555 DvehMl, IV | blazino na tla, pogrnila jo je z belo rjuho, lepo vzglavje 556 DvehMl, IV | belo rjuho, lepo vzglavje je napravila in toplo odejo 557 DvehMl, IV | napravila in toplo odejo je prinesla. ~"Če misliš, da 558 DvehMl, IV | tleh, pa sanjaj na tleh!" je rekla. ~Zaspali pa nista, 559 DvehMl, IV | rekla. ~Zaspali pa nista, ko je Hanca upihnila svečo. ~" 560 DvehMl, IV | upihnila svečo. ~"Vroče mi je, Hanca, pri srcu pa mi je 561 DvehMl, IV | je, Hanca, pri srcu pa mi je mraz!" je rekla Mana. ~Hanca 562 DvehMl, IV | pri srcu pa mi je mraz!" je rekla Mana. ~Hanca je pokleknila 563 DvehMl, IV | je rekla Mana. ~Hanca je pokleknila k nji in jo je 564 DvehMl, IV | je pokleknila k nji in jo je pobožala po licu. ~"Ker 565 DvehMl, IV | po licu. ~"Ker si otrok," je rekla. "Zdaj le prijetno 566 DvehMl, IV | Zdaj le prijetno zaspi. Če je še toliko žalosti v tvojem 567 DvehMl, IV | ne misli nanjo, ne poglej je! Ampak če je kaj veselja 568 DvehMl, IV | ne poglej je! Ampak če je kaj veselja zraven, pa če 569 DvehMl, IV | kaj veselja zraven, pa če je le kapljica, jo razmakni 570 DvehMl, IV | razmakni na vse strani, da je bo srce do vrha polno. Tako 571 DvehMl, IV | srce do vrha polno. Tako je, otrok; kamor pošlješ svoje 572 DvehMl, IV | moje misli nočejo." ~Hanca je pomislila. ~"Kam je šel?" 573 DvehMl, IV | Hanca je pomislila. ~"Kam je šel?" je vprašala. ~"V Ameriko." ~" 574 DvehMl, IV | pomislila. ~"Kam je šel?" je vprašala. ~"V Ameriko." ~" 575 DvehMl, IV | vprašala. ~"V Ameriko." ~"Če je šel v Ameriko, ni treba, 576 DvehMl, IV | Ker me ima rad, zato je šel!" ~Spet jo je pobožala 577 DvehMl, IV | zato je šel!" ~Spet jo je pobožala Hanca po licu. ~" 578 DvehMl, IV | Hanca po licu. ~"Tudi mene je imel rad, moj zvesti fant, 579 DvehMl, IV | moj zvesti fant, zdavnaj je že; zato je šel, ker me 580 DvehMl, IV | fant, zdavnaj je že; zato je šel, ker me je imel rad, 581 DvehMl, IV | že; zato je šel, ker me je imel rad, je rekel; nikoli 582 DvehMl, IV | šel, ker me je imel rad, je rekel; nikoli več ga ne 583 DvehMl, IV | nikoli več ga ne bo!" ~Mana je vzdignila glavo in je sklenila 584 DvehMl, IV | Mana je vzdignila glavo in je sklenila roke. ~"Greh je 585 DvehMl, IV | je sklenila roke. ~"Greh je bil, Bog mu ga odpusti!" ~" 586 DvehMl, IV | mu ga odpusti!" ~"Seveda je bil greh!" je rekla Hanca 587 DvehMl, IV | Seveda je bil greh!" je rekla Hanca tako mirno in 588 DvehMl, IV | brez bridkosti, kakor da je o dežju in blatu govorila. " 589 DvehMl, IV | govorila. "Ali takih grehov je veliko, Manca, in svet se 590 DvehMl, IV | zmerom ni razmajal. Tako je in nikoli ni bilo drugače. 591 DvehMl, IV | zaspi in lahko noč!" ~Mana je zatisnila oči, ali dolgo 592 DvehMl, IV | dolgo ni zaspala, kakor je bila trudna. Vesele so bile 593 DvehMl, IV | Vesele so bile besede, ki jih je slišala, na njeno srce pa 594 DvehMl, IV | kamen za kamnom. ~Ko se je vzdramila, je bilo okno 595 DvehMl, IV | kamnom. ~Ko se je vzdramila, je bilo okno zagrnjeno, ali 596 DvehMl, IV | okno zagrnjeno, ali Mana je videla, da je že svetel 597 DvehMl, IV | ali Mana je videla, da je že svetel dan. Urno je vstala 598 DvehMl, IV | da je že svetel dan. Urno je vstala in se je oblekla. 599 DvehMl, IV | dan. Urno je vstala in se je oblekla. Hanca ji je prinesla 600 DvehMl, IV | se je oblekla. Hanca ji je prinesla kave in kruha. ~" 601 DvehMl, IV | Zakaj me nisi vzbudila?" je rekla Mana. "Sram me je 602 DvehMl, IV | je rekla Mana. "Sram me je tega svetlega dne!" ~"Nikamor 603 DvehMl, IV | posebnega nič!" ~"Da ni?" se je prestrašila Mana. ~"Saj 604 DvehMl, IV | čednosti si polna, ki jih je treba dekletu; ali glej – 605 DvehMl, IV | ti si iz naših krajev!" je rekla Mana. ~"Tudi jaz, 606 DvehMl, IV | govorila še grenkejše." ~Mana je skrila obraz v dlani. ~" 607 DvehMl, IV | ko sem prišla. Bridkost je kratka; človek se privadi, 608 DvehMl, IV | šli v mesto. Ženska, ki je oddajala službe, ni bila 609 DvehMl, IV | bila prijazna, zakaj takoj je spoznala kmeta. ~"Ali znaš 610 DvehMl, IV | kmeta. ~"Ali znaš kuhati?" je vprašala. ~"Ne za gospôdo!" ~" 611 DvehMl, IV | Ne še!" ~"Ampak pridna je in pripravna, saj jo vidite!" 612 DvehMl, IV | pripravna, saj jo vidite!" je rekla Hanca. ~Ženska je 613 DvehMl, IV | je rekla Hanca. ~Ženska je dala Mani popisan listek. ~" 614 DvehMl, IV | zelene kostanje. ~"Do večera je časa dovolj, izprehodiva 615 DvehMl, IV | dovolj, izprehodiva se!" je rekla Hanca. ~Zelene loke 616 DvehMl, IV | dišali kostanji. Mana se je spomnila na dolino, na polje 617 DvehMl, IV | in na dom in zabolelo jo je v srcu. ~"Nič dobrega mi 618 DvehMl, IV | bo na svetu, nikoli ne!" je rekla v svoji žalosti. ~" 619 DvehMl, IV | zares ti ne bo nič dobrega!" je odgovorila Hanca. "Ne tebi 620 DvehMl, IV | Kaj tebi ni dobro?" se je začudila Mana. ~Hanca pa 621 DvehMl, IV | začudila Mana. ~Hanca pa se je zasmejala. ~"O, dobro mi 622 DvehMl, IV | zasmejala. ~"O, dobro mi je, nikoli nisem lačna in nikoli 623 DvehMl, IV | ne maraš o tej žalosti!" je rekla Mana. ~"Vedela boš 624 DvehMl, IV | ne bo dolgo!" ~Mani pa je bilo ob takih besedah srce 625 DvehMl, IV | malodušno in plaho, nego je bilo poprej. ~"Če je njo 626 DvehMl, IV | nego je bilo poprej. ~"Če je njo tako ranilo, kako bo 627 DvehMl, IV | kako bo ranilo šele mene!" je pomislila v svojem strahu; 628 DvehMl, IV | svojem strahu; povesila je glavo in ni več videla ne 629 DvehMl, IV | košatih kostanjev. ~Do sobote je domovala pri Hanci, v soboto 630 DvehMl, IV | pri Hanci, v soboto pa se je napotila tja, kamor je list 631 DvehMl, IV | se je napotila tja, kamor je list veleval. ~Prišla je 632 DvehMl, IV | je list veleval. ~Prišla je v visoko, čisto novo, gosposko 633 DvehMl, IV | ji pot na dvorišče. Tam je potrkala na duri in odprla 634 DvehMl, IV | potrkala na duri in odprla ji je postavna, debela ženska, 635 DvehMl, IV | postavna, debela ženska, ki jo je takoj premerila od nog do 636 DvehMl, IV | ti naša dekla?" ~Mana ji je dala list. ~"Le naprej stopi! 637 DvehMl, IV | si rokave in pomij, kar je še treba; veliko ni!" ~Mana 638 DvehMl, IV | treba; veliko ni!" ~Mana se je ozrla po kuhinji; temna 639 DvehMl, IV | ozrla po kuhinji; temna je bila in nepriljudna; na 640 DvehMl, IV | nepriljudna; na ognjišču je bila skladovnica umazanih 641 DvehMl, IV | umazanih posod. ~"Mnogo jih je pač v družini!" je pomislila 642 DvehMl, IV | Mnogo jih je pač v družini!" je pomislila Mana in si je 643 DvehMl, IV | je pomislila Mana in si je zavihala rokave do komolcev. 644 DvehMl, IV | ostali rokavi do noči. Mana je pomivala, pospravljala, 645 DvehMl, IV | kuhala in prala, večerjala je stoje; in ko si je postlala 646 DvehMl, IV | večerjala je stoje; in ko si je postlala v kuhinji na tleh, 647 DvehMl, IV | postlala v kuhinji na tleh, je bila tako trudna, kakor 648 DvehMl, IV | bila tako trudna, kakor da je vse od težkega kamna, roke, 649 DvehMl, IV | noge in život. In še zmerom je slišala, kar je poslušala 650 DvehMl, IV | še zmerom je slišala, kar je poslušala ves dan: "Zabiti 651 DvehMl, IV | Zabiti kmet!" Tako trudna je bila, da še žalosti ni občutila; 652 DvehMl, IV | ni občutila; zavzdihnila je globoko in je zaspala. ~ 653 DvehMl, IV | zavzdihnila je globoko in je zaspala. ~Kakor je bil prvi 654 DvehMl, IV | globoko in je zaspala. ~Kakor je bil prvi dan, taki so bili 655 DvehMl, IV | taki so bili vsi. Spoznala je ljudi, katerim je služila. " 656 DvehMl, IV | Spoznala je ljudi, katerim je služila. "Bogati niso, tudi 657 DvehMl, IV | niso, tudi prijazni niso!" je rekla. Mater, tisto postavno 658 DvehMl, IV | tisto postavno in debelo, je morala klicati za gospo; 659 DvehMl, IV | klicati za gospo; njen mož je bil krojač, starikav, suhoten 660 DvehMl, IV | zmerom čemeren človek; njega je klicala Mana za gospoda, 661 DvehMl, IV | klicala Mana za gospoda, tako je bilo ukazano. Drugače pa 662 DvehMl, IV | bilo ukazano. Drugače pa je bilo tam še mnogo ljudi, 663 DvehMl, IV | hčerá in gostačev, tako, da je pospravljala Mana četvero 664 DvehMl, IV | prostornih izb. Ali kakor je storila in kamor je šla, 665 DvehMl, IV | kakor je storila in kamor je šla, se je glasila za njo 666 DvehMl, IV | storila in kamor je šla, se je glasila za njo starodavna 667 DvehMl, IV | kmet! Zabiti kmet!" Mana je stisnila ustnice in zatajila 668 DvehMl, IV | jim nisem storila hudega?" je pomislila v svojem srcu. 669 DvehMl, IV | svojem srcu. Gospa pa ji je očitala in jo je učila: " 670 DvehMl, IV | Gospa pa ji je očitala in jo je učila: "Nikar ne bodi tako 671 DvehMl, IV | še redila povrhu?" Mana je povesila glavo in ni odgovarjala. ~ 672 DvehMl, IV | in ni odgovarjala. ~Tako je bilo do druge nedelje. Tisti 673 DvehMl, IV | druge nedelje. Tisti dan pa je smela Mana iz hiše; oblekla 674 DvehMl, IV | Mana iz hiše; oblekla se je pražnje in se je napotila 675 DvehMl, IV | oblekla se je pražnje in se je napotila k Hanci. ~"Kako 676 DvehMl, IV | napotila k Hanci. ~"Kako je s teboj, kako se ti godi?" 677 DvehMl, IV | teboj, kako se ti godi?" jo je pozdravila Hanca. ~Mana 678 DvehMl, IV | ni nič odgovorila; sedla je na stol in ustna so se ji 679 DvehMl, IV | ihtenja. ~"Shujšala si!" je rekla Hanca. "Saj sem vedela: 680 DvehMl, IV | dobra! Samo ti si dobra!" je vzkliknila Mana in je zaihtela 681 DvehMl, IV | je vzkliknila Mana in je zaihtela na glas. "Saj 682 DvehMl, IV | Saj si res veliko trpela!" je rekla Hanca. "Še psa ne 683 DvehMl, IV | Saj bi vse dobro bilo!" je rekla Mana. "Delam, dokler 684 DvehMl, IV | jih ne žalim? Beseda jim je kakor pljunek!" ~"Ne le 685 DvehMl, IV | le njim! Ne le njim!" jo je tolažila Hanca. "Če bi rekla, 686 DvehMl, IV | z jezo in s spoznanjem?" je vsa žalostna odgovorila 687 DvehMl, IV | odgovorila Mana. "Preveč je bridkosti v mojem srcu, 688 DvehMl, IV | kaj drugega!" ~Nato pa se je nenadoma nasmehnila, njene 689 DvehMl, IV | kajžarjeva hči!" ~Hanca jo je pogledala z žalostnim očesom. ~" 690 DvehMl, IV | so jo vsi iskali in kakor je nihče našel ni. Če si se 691 DvehMl, IV | vzdihuj; tudi drugim se je tako zgodilo." ~Nato je 692 DvehMl, IV | je tako zgodilo." ~Nato je prinesla Hanca čaja in potice. ~" 693 DvehMl, IV | potice. ~"Ná, pij in jej!" je rekla. "Pa tudi zasmej se! 694 DvehMl, IV | žalost, toliko grenkejša je!" ~Mana je popila skodelico 695 DvehMl, IV | toliko grenkejša je!" ~Mana je popila skodelico čaja, nato 696 DvehMl, IV | skodelico čaja, nato pa je prosila: ~"Če imaš, daj 697 DvehMl, IV | pisala bi rada!" ~"Kaj ti je že pisal?" je vprašala Hanca. ~" 698 DvehMl, IV | Kaj ti je že pisal?" je vprašala Hanca. ~"Ni; ampak 699 DvehMl, IV | ime tistega Lojzeta, ki je že tam, on pa náte, ki si 700 DvehMl, IV | boš vse povedala, kakor je?" se je Hanca žalostno nasmehnila. ~" 701 DvehMl, IV | povedala, kakor je?" se je Hanca žalostno nasmehnila. ~" 702 DvehMl, IV | Tako bom pisala, kakor je v mojem srcu!" je odgovorila 703 DvehMl, IV | kakor je v mojem srcu!" je odgovorila Mana. ~Hanca 704 DvehMl, IV | odgovorila Mana. ~Hanca je prinesla papirja, lepega, 705 DvehMl, IV | pisala, kakor ga imam rada," je rekla Mana vdrugič. ~Nato 706 DvehMl, IV | rekla Mana vdrugič. ~Nato je pisala Pavletu pismo in 707 DvehMl, IV | pisala Pavletu pismo in je rekla v tistem pismu: ~" 708 DvehMl, IV | in nič mi ni hudega. Delo je lahko za moje roke; mislim, 709 DvehMl, IV | nisem videla, mesec dni je pač; meni pa se zdi, da 710 DvehMl, IV | pač; meni pa se zdi, da je leto in dan, pa te vendar 711 DvehMl, IV | Bog bo gledal!" ~Hanca je prebrala pismo in je rekla: ~" 712 DvehMl, IV | Hanca je prebrala pismo in je rekla: ~"Zakaj tako pišeš, 713 DvehMl, IV | rada, kakor me on ima rad!" je odgovorila Mana in se je 714 DvehMl, IV | je odgovorila Mana in se je razjokala. ~ 715 DvehMl, V | v Lojzetovi izbi, pa se je to-le zgodilo: ~Planil je 716 DvehMl, V | je to-le zgodilo: ~Planil je Lojze v izbo še pred večerom, 717 DvehMl, V | pozdravil Pavleta, vrgel je kučmo na tla in je hodil 718 DvehMl, V | vrgel je kučmo na tla in je hodil z dolgimi koraki od 719 DvehMl, V | okna do duri. ~"Kaj?" se je prestrašil Pavle. ~"Kaj? 720 DvehMl, V | prestrašil Pavle. ~"Kaj? Nič!" je odgovoril Lojze, jeza pa 721 DvehMl, V | odgovoril Lojze, jeza pa mu je sijala iz oči. "Tisto se 722 DvehMl, V | sijala iz oči. "Tisto se je zgodilo, kar sem rekel, 723 DvehMl, V | da se bo zgodilo – kuga je v deželi!" ~Ob tej besedi 724 DvehMl, V | deželi!" ~Ob tej besedi se je razlil Pavletu mrzel pot 725 DvehMl, V | čelu in po licih. ~"Kako se je to zgodilo?" je vprašal 726 DvehMl, V | Kako se je to zgodilo?" je vprašal tiho. ~"Kako da 727 DvehMl, V | vprašal tiho. ~"Kako da se je zgodilo?" se je razsrdil 728 DvehMl, V | Kako da se je zgodilo?" se je razsrdil Lojze. "Kako pride 729 DvehMl, V | posla, kakor ti! Petsto nas je, ki so nas posadili na cesto. 730 DvehMl, V | Ko sta bila v krčmi, je Lojze pokusil pivo, pa je 731 DvehMl, V | je Lojze pokusil pivo, pa je odstavil kozarec. ~"Še piti 732 DvehMl, V | Še piti se mi noče!" je dejal. "Preveč je toplo 733 DvehMl, V | noče!" je dejal. "Preveč je toplo v meni; treba, da 734 DvehMl, V | vsem in kar nanagloma?" je vprašal Pavle. ~"Čemu? Petsto 735 DvehMl, V | zdaj pa – hajd! Preveč nas je in preveč smo delali; zdaj 736 DvehMl, V | preveč smo delali; zdaj je tam toliko bogastva nasutega, 737 DvehMl, V | za zmerom. Neslana burka je, še smeha ne vredna: ker 738 DvehMl, V | stradati!" ~"Pa kaj zdaj?" je vprašal Pavle strahoma. ~" 739 DvehMl, V | bo povohal! Ne vem, kdo je ustanovil tako pravico, 740 DvehMl, V | ustanovil tako pravico, ali naj je bil že kdorkoli, velik falot 741 DvehMl, V | že kdorkoli, velik falot je bil!" ~Lojze se je razsrdil 742 DvehMl, V | falot je bil!" ~Lojze se je razsrdil in razgrel, izpraznil 743 DvehMl, V | razsrdil in razgrel, izpraznil je kozarec na dušek in ga je 744 DvehMl, V | je kozarec na dušek in ga je trdo postavil na mizo. ~" 745 DvehMl, V | sem se rajši smejal, ker je bolj zdravo za želodec. 746 DvehMl, V | zdravo za želodec. Ali da me je kdo lopnil v obraz, bi ga 747 DvehMl, V | tihih gostačev." ~Pavleta je stresla groza. ~"Ali sme 748 DvehMl, V | ni postave?" ~Lojze pa se je zasmejal. ~"O, postava je, 749 DvehMl, V | je zasmejal. ~"O, postava je, pa še kako natanka! Bral 750 DvehMl, V | kako natanka! Bral sem, da je šla zadnjič v nekem mestu 751 DvehMl, V | te natanke postave pa jih je zasačila in jih je razgnala; 752 DvehMl, V | pa jih je zasačila in jih je razgnala; pet ali šest je 753 DvehMl, V | je razgnala; pet ali šest je bilo ranjenih, nekaj pa 754 DvehMl, V | dobili kruha zastonj!" ~Pavle je dolgo molčal, nato pa je 755 DvehMl, V | je dolgo molčal, nato pa je vprašal ves plah: ~"Kaj 756 DvehMl, V | ne čutijo lakote, kakor je žganjar ne čuti. Jaz pa 757 DvehMl, V | navsezadnje le iztrezni in je devetkrat bolj bolan, kakor 758 DvehMl, V | bom čakal ..." ~Pogledal je na Pavleta in je umolknil; 759 DvehMl, V | Pogledal je na Pavleta in je umolknil; obema je bilo 760 DvehMl, V | Pavleta in je umolknil; obema je bilo hudo. ~"Odtod misli, 761 DvehMl, V | Odtod misli, sam ostanem!" je spreletelo Pavleta. ~"Strah 762 DvehMl, V | povem, da pojdem odtod!" je pomislil Lojze. ~"Kaj bo 763 DvehMl, V | prišli od vseh krajev sveta?" je vprašal Pavle in je mislil 764 DvehMl, V | sveta?" je vprašal Pavle in je mislil tudi nase. ~"Bog 765 DvehMl, V | Bog se jih usmili!" se je grenko nasmehnil Lojze in 766 DvehMl, V | grenko nasmehnil Lojze in je pomislil tudi na Pavleta. " 767 DvehMl, V | nihče drugi ne bo. Nekaj jih je, ki so si toliko prihranili, 768 DvehMl, V | rešijo v domovino. Tudi takih je, ki lahko brez velike sile 769 DvehMl, V | kuga poleže. Ali največ je tistih, ki so delali in 770 DvehMl, V | sproti!" ~"Kaj bo z njimi?" je tiho vprašal Pavle. ~Temno 771 DvehMl, V | tiho vprašal Pavle. ~Temno je pogledal Lojze in dolgo 772 DvehMl, V | odgovoril; zakaj pomislil je tudi na Pavleta. ~"Vprašal 773 DvehMl, V | vojska. Tako se mi zdi, da se je njih želodec privadil vsemu 774 DvehMl, V | tla strmi ..." ~Pavleta je zazeblo po vsem telesu, 775 DvehMl, V | vsem telesu, do srca mu je segel mraz. ~"Tako praviš, 776 DvehMl, V | drugače ne morem misliti!" je odgovoril Lojze in se je 777 DvehMl, V | je odgovoril Lojze in se je razsrdil sam nad seboj. " 778 DvehMl, V | razsrdil sam nad seboj. "Kaj je bilo treba," je pomislil, " 779 DvehMl, V | seboj. "Kaj je bilo treba," je pomislil, "da sem mu pomolil 780 DvehMl, V | živé taki ljudje!" ~Pavle je pogledal Lojzetu naravnost 781 DvehMl, V | naravnost v obraz, izpregovoril je počasi in glas se mu je 782 DvehMl, V | je počasi in glas se mu je tresel: ~"Kar reci, Lojze, 783 DvehMl, V | cesti!" ~S temnim obrazom je pomislil Lojze, preden je 784 DvehMl, V | je pomislil Lojze, preden je odgovoril. ~"Kaj bi se ti 785 DvehMl, V | Kaj bi se ti lagal?" je rekel. "Ni potreba, da bi 786 DvehMl, V | dolgo žalosten; odrival je težke misli, dokler se je 787 DvehMl, V | je težke misli, dokler se je dalo in kakor so prišle 788 DvehMl, V | siloma in ponevedoma, jih je z naglico odpravil. ~Natočil 789 DvehMl, V | naglico odpravil. ~Natočil je sebi in Pavletu in je rekel: ~" 790 DvehMl, V | Natočil je sebi in Pavletu in je rekel: ~"Zdaj še ni ura 791 DvehMl, V | še ni ura za bridkost, še je poln kozarec pred nama! 792 DvehMl, V | nama! Za žalost in skrb je zmerom časa dovolj; boljše 793 DvehMl, V | zmerom časa dovolj; boljše je, da človek ne misli na prihodnje 794 DvehMl, V | nepoklicane!" ~Pavle pa je bil bolj težke krvi; grenka 795 DvehMl, V | grenka misel, ki se mu je zagrizla v srce, ni izpustila 796 DvehMl, V | tako kmalu. ~"Lahko tebi!" je rekel. "Ti pojdeš, jaz ostanem. 797 DvehMl, V | Da ne bi stopil?" se je začudil Lojze. ~Pavle se 798 DvehMl, V | začudil Lojze. ~Pavle se je spomnil na Mano in kakor 799 DvehMl, V | kakor goreč ogenj se mu je izlilo v srce. ~"Kako bi 800 DvehMl, V | sem se poslovil od njih?" je vzkliknil. "Preden užijem 801 DvehMl, V | Z usmiljenim očesom ga je pogledal Lojze. ~"Danes 802 DvehMl, V | pogledal Lojze. ~"Danes jih je tisoč, jutri jih bo morda 803 DvehMl, V | sramoto misliš?" ~Pavle je povesil glavo. ~"Glej, šel 804 DvehMl, V | poprej!" ~"Slabo si storil!" je rekel Lojze. "Če sta bila 805 DvehMl, V | devetkrat slab; če vaju je dvoje, sta močna, pa naj 806 DvehMl, V | bo dež in toča!" ~Takrat je bilo Pavletu, kakor da je 807 DvehMl, V | je bilo Pavletu, kakor da je izpregledal. Nadvse grenka 808 DvehMl, V | Nadvse grenka in težka misel je stopila v njegovo srce in 809 DvehMl, V | Res, slabo sem storil!" je rekel. "Ali storjeno je, 810 DvehMl, V | je rekel. "Ali storjeno je, nobene poti ni več na nobeno 811 DvehMl, V | nobeno stran!" ~"Kako da je ni?" se je razsrdil Lojze. " 812 DvehMl, V | stran!" ~"Kako da je ni?" se je razsrdil Lojze. "Ali boš 813 DvehMl, V | ali ne bi?" ~"Rad bi!" je rekel Pavle tiho. ~"Zdaj 814 DvehMl, V | žal misel v srcu?" ~Pavle je ves vztrepetal. ~"Kako misliš? 815 DvehMl, V | misliš? Zakaj si to rekel?" je zavzkliknil. "Na kolenih 816 DvehMl, V | jo pozdravil!" ~Lojze se je nasmehnil. ~"Kaj sodiš, 817 DvehMl, V | njeni ljubezni!" ~"Ni tako!" je rekel Pavle in je uprl lica 818 DvehMl, V | tako!" je rekel Pavle in je uprl lica v dlani. "Ona 819 DvehMl, V | uprl lica v dlani. "Ona je otrok, jaz pa sem varuh 820 DvehMl, V | pa sem varuh njen; tako je. Ali bo ona zidala hišo, 821 DvehMl, V | ali bom jaz skrbel? Moje je delo, moja je skrb, moja 822 DvehMl, V | skrbel? Moje je delo, moja je skrb, moja bridkost in moja 823 DvehMl, V | stopi ona predme, kakor je; jaz ne morem!" ~Lojze mu 824 DvehMl, V | jaz ne morem!" ~Lojze mu je pogledal v oči in je videl, 825 DvehMl, V | mu je pogledal v oči in je videl, da so bile tiste 826 DvehMl, V | barko! Ali za naju obadva je premalo, kar imam. Nikoli 827 DvehMl, V | ne bom!" ~"Kedaj pojdeš?" je vprašal Pavle. ~"Čez teden 828 DvehMl, V | napil se bom za slovo, kakor je potreba!" ~Nagnil je glavo 829 DvehMl, V | kakor je potreba!" ~Nagnil je glavo ob dlan in se je zamislil. ~" 830 DvehMl, V | Nagnil je glavo ob dlan in se je zamislil. ~"Glej, Pavle, 831 DvehMl, V | brez žalosti. Zdaj pa, ko je sila, da grem, zdaj že komaj 832 DvehMl, V | Kaj praviš, kakšna reč je to? Roke so tukaj, noge 833 DvehMl, V | noge so tukaj, srce pa je onstran morja in ostane 834 DvehMl, V | ve ali ne!" ~"Tudi moje je ostalo tam!" je rekel Pavle. ~ 835 DvehMl, V | Tudi moje je ostalo tam!" je rekel Pavle. ~Lojze je točil; 836 DvehMl, V | je rekel Pavle. ~Lojze je točil; roka se mu je že 837 DvehMl, V | Lojze je točil; roka se mu je že tresla in pivo se je 838 DvehMl, V | je že tresla in pivo se je razlivalo po mizi. ~"Pijva 839 DvehMl, V | po mizi. ~"Pijva nocoj!" je rekel. "Ta najin večer je 840 DvehMl, V | je rekel. "Ta najin večer je tak, da bova mislila nanj! – 841 DvehMl, V | razloženo! Jaz pojdem, to je zapisano. Ali kaj bo s teboj, 842 DvehMl, V | pa da ga ukradem. Toliko je ustanovljeno!" ~"Ni treba 843 DvehMl, V | beračiti, ne krasti!" se je tiho nasmehnil Pavle. "Ne 844 DvehMl, V | očita nezvestobo in vse kar je hudega, le da se nad mojim 845 DvehMl, V | razjoka!" ~"Ustanovljeno je! Pijva!" je vzkliknil Lojze, 846 DvehMl, V | Ustanovljeno je! Pijva!" je vzkliknil Lojze, kakor da 847 DvehMl, V | besed. ~"Potrpi še!" ga je ustavil Pavle. "Kadar boš 848 DvehMl, V | stopil k nji?" ~"Stopim, če je treba." ~"Reci ji, da se 849 DvehMl, V | sta pila do noči. Lojze je bil glasán in vesel, Pavletu 850 DvehMl, V | glasán in vesel, Pavletu pa je ležalo na srcu kakor črn 851 DvehMl, V | ne iz oči. ~Ves teden se je Lojze klatil po mestu; Pavletu 852 DvehMl, V | pijače in do ljudi; sam je bil; s povešeno glavo in 853 DvehMl, V | glavo in stisnjenimi pestmi je hodil po izbi od jutra do 854 DvehMl, V | od jutra do noči. Na Mano je mislil, ki čaka vsa vesela 855 DvehMl, V | zasačene. ~Čez teden dni, ko je bil od pohajkovanja bolj 856 DvehMl, V | truden, nego od dela, se je Lojze napravljal na pot. ~" 857 DvehMl, V | pot. ~"Bral sem, da jih je že sto tisoč!" je rekel 858 DvehMl, V | da jih je že sto tisoč!" je rekel Pavletu. ~"Katerih?" ~" 859 DvehMl, V | le brž na ono stran. Tam je človek vsaj poškropljen 860 DvehMl, V | devetkratna smrt!" ~Veliko culo je povezal Lojze in jo je zadel 861 DvehMl, V | culo je povezal Lojze in jo je zadel na ramo; nato sta 862 DvehMl, V | napotila do barke. ~"Tako je, kakor sem rekel," je govoril 863 DvehMl, V | Tako je, kakor sem rekel," je govoril Lojze spotoma. " 864 DvehMl, V | kisel nikar ne bodi. Če je v srcu žalost, je vsaka 865 DvehMl, V | bodi. Če je v srcu žalost, je vsaka nadloga devetkrat 866 DvehMl, V | žvižgal in prepeval, ko je godel želodec svoj grenki 867 DvehMl, V | smeje tudi sam." ~Pavle je komaj poslušal in ni nič 868 DvehMl, V | roko za slovo; Pavletova je bila vsa mrzla in potna, 869 DvehMl, V | Vesel bodi in potrpi!" ga je tolažil Lojze. "Če bom živ, 870 DvehMl, V | se oglasim." ~"Pozdravi," je rekel Pavle, "pa z Bogom." ~ 871 DvehMl, V | Pavle, "pa z Bogom." ~Lojze je šel. Visoka siva barka se 872 DvehMl, V | šel. Visoka siva barka se je počasi izvila izmed drugih, 873 DvehMl, V | zibale ob bregu; zaobrnila je v širokem kolobarju, zarezala 874 DvehMl, V | širokem kolobarju, zarezala je v morje dolgo svetlo brazdo 875 DvehMl, V | dolgo svetlo brazdo in kmalu je Pavle ni več razločil s 876 DvehMl, V | zameglelimi očmi. ~Takrat je občutil vso grozo samote; 877 DvehMl, V | vso grozo samote; tako mu je bilo, kakor da so se tla 878 DvehMl, V | zamajala pod njim; nenadoma je bil tako slab in plahoten, 879 DvehMl, V | plahoten, kakor otrok, ki je izgrešil pot v samoti. ~ 880 DvehMl, V | izgrešil pot v samoti. ~Gledal je proti morju – tam daleč 881 DvehMl, V | proti morju – tam daleč je domovina! Nikoli je ni tako 882 DvehMl, V | daleč je domovina! Nikoli je ni tako ljubil v srcu, kakor 883 DvehMl, V | Z očmi svoje ljubezni jo je videl tako bistro in razločno, 884 DvehMl, V | bistro in razločno, kakor je poprej ni videl z bdečimi 885 DvehMl, V | videl z bdečimi očmi. Tam je dolina; zelene loke se smejó 886 DvehMl, V | od onstran zvezd. ~Pavle je šel zvečer v svojo samotno 887 DvehMl, V | samotno izbo; globoko upognjen je romal po izbi z dolgimi 888 DvehMl, V | koraki do pozne noči. Mlislil je na domovino, na Manco in 889 DvehMl, V | tujini brez tolažbe. ~Ko je bil truden, je prižgal svetilko 890 DvehMl, V | tolažbe. ~Ko je bil truden, je prižgal svetilko in je sedel 891 DvehMl, V | je prižgal svetilko in je sedel za mizo, da bi pisal 892 DvehMl, V | bi pisal Manci. ~V pismu je rekel: ~"Nič mi ni hudega. 893 DvehMl, V | te več rad nimam! Lojze je šel v domovino; naročil 894 DvehMl, V | Stotisočkrat pozdravljena!" ~Ko je dopisal to pismo, se mu 895 DvehMl, V | dopisal to pismo, se mu je prelila iz srca bridkost, 896 DvehMl, V | srca bridkost, tako, da je zastokal, kakor z nožem 897 DvehMl, V | kakor z nožem ranjen. Rekel je: "Če mi je sojeno med tiste, 898 DvehMl, V | ranjen. Rekel je: "Če mi je sojeno med tiste, ki umirajo 899 DvehMl, VI | VI V nedeljo, ko je Mana odpovedala službo, 900 DvehMl, VI | Mana odpovedala službo, je bilo v hiši toliko vrišča 901 DvehMl, VI | sosedje na dvorišče. Mana je molčala, Hanca pa je govorila 902 DvehMl, VI | Mana je molčala, Hanca pa je govorila hkrati z gospo 903 DvehMl, VI | imaš, pa pridi k meni!" je rekla Mani in je šla. ~Ko 904 DvehMl, VI | meni!" je rekla Mani in je šla. ~Ko je odslužila Mana 905 DvehMl, VI | rekla Mani in je šla. ~Ko je odslužila Mana svojih zadnjih 906 DvehMl, VI | zadnjih štirinajst dni, je imela roke zatekle in razpokane 907 DvehMl, VI | joka ji ni več bilo. Le dni je štela. Ob slovesu je dobila 908 DvehMl, VI | dni je štela. Ob slovesu je dobila samo štiri goldinarje 909 DvehMl, VI | namesto petih, zato ker je bilo razbitih dvoje krožnikov. ~" 910 DvehMl, VI | razbil, nego nerodni kmet!" je rekla gospa. ~Mana se ni 911 DvehMl, VI | se ni prerekala, povezala je culo in se je napotila k 912 DvehMl, VI | povezala je culo in se je napotila k Hanci. Tam je 913 DvehMl, VI | je napotila k Hanci. Tam je ostala sedem dni. ~Ko sta 914 DvehMl, VI | sedeli za mizo in pili čaj, je rekla Hanca: ~"Morda ti 915 DvehMl, VI | Pa si natanko vedela, da je pravica na tvoji, ne na 916 DvehMl, VI | tako ustvarjeno." ~Mana je odgovorila: ~"Kakor si rekla 917 DvehMl, VI | tisti prvi večer, tako se je zgodilo: brž sem se privadila 918 DvehMl, VI | bilo brez njega. Vsa druga je moja bridkost: te ne bo 919 DvehMl, VI | ni zanjo." ~Hanca pa se je nasmehnila in je točila 920 DvehMl, VI | Hanca pa se je nasmehnila in je točila čaj v obe dve skodelici. ~" 921 DvehMl, VI | skodelici. ~"Zoper vsako bolezen je zdravilo na svetu, le zoper 922 DvehMl, VI | smrt ga ni. Saj vem, kakšna je tvoja bolezen in bridkost. 923 DvehMl, VI | bolezen in bridkost. Tista je, ki smo jo občutili mi vsi, 924 DvehMl, VI | občutili mi vsi, kolikor nas je šlo v svet. Sreče smo šli 925 DvehMl, VI | To ni vsa moja bridkost!" je rekla Mana. "Saj nisem mislila, 926 DvehMl, VI | bala. Ali mislila nisem, da je vsako upanje prazno in nespametno; 927 DvehMl, VI | nespametno; zdaj to vem in to je moja največja bridkost. 928 DvehMl, VI | Žalostna sem, ali do smeha mi je, kadar se spominjam, kako 929 DvehMl, VI | on in jaz. Prav tako nama je bilo, kakor da nama je paradiž 930 DvehMl, VI | nama je bilo, kakor da nama je paradiž že blizu, že napol 931 DvehMl, VI | napol odprt. Hitreje se je upanje razpuhtelo, nego 932 DvehMl, VI | svetu. Šla sta v svet, kakor je šel Pavliha pravice iskat. 933 DvehMl, VI | joka v Ameriki." ~Mana se je hudo prestrašila in je sklenila 934 DvehMl, VI | se je hudo prestrašila in je sklenila roké. ~"Ne on! 935 DvehMl, VI | da me ne bo strah! Saj je pisal, da se mu dobro godi 936 DvehMl, VI | da me ima rad." ~Hanca se je nasmehnila. ~"Kaj mu nisi 937 DvehMl, VI | ti dobro godi?" ~Mani se je srce stisnilo v tihem strahu. ~" 938 DvehMl, VI | Bog ti blagoslovi vero!" je vzdihnila Hanca. Nato pa 939 DvehMl, VI | vzdihnila Hanca. Nato pa je rekla: "Kaj vaju je zmotilo, 940 DvehMl, VI | Nato pa je rekla: "Kaj vaju je zmotilo, da sta se poslovila 941 DvehMl, VI | bila sama še otrok." ~"Vse je, kakor si rekla," je odgovorila 942 DvehMl, VI | Vse je, kakor si rekla," je odgovorila Mana, nato pa 943 DvehMl, VI | obremenjene in žalostne. ~Ko je upihnila luč, je rekla Hanca: ~" 944 DvehMl, VI | žalostne. ~Ko je upihnila luč, je rekla Hanca: ~"To ti povem, 945 DvehMl, VI | pravici mu razodeni, kakor je bilo in kakor je. Če te 946 DvehMl, VI | kakor je bilo in kakor je. Če te res ima rad, ne bo 947 DvehMl, VI | in njegove." ~"Ne morem!" je rekla Mana. "Še v oči bi 948 DvehMl, VI | Veliko si obljubila!" se je zasmejala Hanca. "Ali sta 949 DvehMl, VI | let?" ~"Bog se usmili!" se je prestrašila Mana. ~"Če se 950 DvehMl, VI | nocoj odpovej! Malo jih je, ki so zbirale in hranile 951 DvehMl, VI | sem rekla!" ~"Ne morem!" je vzdihnila Mana; Hanca pa 952 DvehMl, VI | vzdihnila Mana; Hanca pa je pomislila in je rekla: ~" 953 DvehMl, VI | Hanca pa je pomislila in je rekla: ~"Zdaj pa mi naravnost 954 DvehMl, VI | duri za njim?" ~Mana se je vzdignila v postelji. ~" 955 DvehMl, VI | postelji. ~"Zakaj me žališ?" je vzkliknila. "Lepše bi ga 956 DvehMl, VI | pozdravila, kakor da se je vrnil vesel in bogat! Ne 957 DvehMl, VI | govorila!" ~"Ne bom mu pisala!" je rekla Mana. "Že mojemu srcu 958 DvehMl, VI | rekla Mana. "Že mojemu srcu je dovolj te bridkosti; ni 959 DvehMl, VI | bridkosti; ni treba, da bi je še on bil deležen!" ~Hanca 960 DvehMl, VI | on bil deležen!" ~Hanca je zaspala, Mani pa so težke 961 DvehMl, VI | misli branile do spanja. Ker je ležala na tuji postelji 962 DvehMl, VI | na tuji postelji in ker je bila pozna noč, so bile 963 DvehMl, VI | in grenkejše. Zdelo se ji je, kakor da je bila ogoljufala 964 DvehMl, VI | Zdelo se ji je, kakor da je bila ogoljufala njegovo 965 DvehMl, VI | predme ter pojde!" ~Tako je mislila Mana in je ihteč 966 DvehMl, VI | Tako je mislila Mana in je ihteč zaspala. ~V tem nemirnem 967 DvehMl, VI | nemirnem spanju pa se ji je sanjalo, da nekdo pritajeno 968 DvehMl, VI | pritajeno trka na duri. ~"Kdo je?" je vprašala strahoma. ~ 969 DvehMl, VI | trka na duri. ~"Kdo je?" je vprašala strahoma. ~Prav 970 DvehMl, VI | odprle duri in berač se je prikazal na pragu. Bos je 971 DvehMl, VI | je prikazal na pragu. Bos je bil, ves razcapan in blaten, 972 DvehMl, VI | razcapan in blaten, kakor da je bil prišel z dolge poti. 973 DvehMl, VI | čelo, od očesa dol pa se je vlekel preko lica tenek 974 DvehMl, VI | krvav curek. Tisli berač je imel Pavletov obraz, le 975 DvehMl, VI | imel Pavletov obraz, le suh je bil in upal. "Pozdravljena!" 976 DvehMl, VI | in upal. "Pozdravljena!" je rekel. "Tole, glej, sem 977 DvehMl, VI | amerikanskega sejma!" ~lztegnil je roko, odprl je pest in na 978 DvehMl, VI | lztegnil je roko, odprl je pest in na dlani se je krčilo 979 DvehMl, VI | odprl je pest in na dlani se je krčilo živo srce, tako hudo 980 DvehMl, VI | tako hudo ranjeno, da mu je kapala kri izza prstov na 981 DvehMl, VI | izza prstov na tla. ~Mana je vzkriknila od groze in se 982 DvehMl, VI | vzkriknila od groze in se je prebudila; tudi Hanca se 983 DvehMl, VI | prebudila; tudi Hanca se je vzdramila. ~"Kaj se ti je 984 DvehMl, VI | je vzdramila. ~"Kaj se ti je sanjalo, Mana, da te je 985 DvehMl, VI | je sanjalo, Mana, da te je strah?" ~"Videla sem ga, 986 DvehMl, VI | bodo še sanje lepše!" ~Mana je zavzdihnila globoko, trepetala 987 DvehMl, VI | zavzdihnila globoko, trepetala je in mraz ji je bilo pod odejo. 988 DvehMl, VI | trepetala je in mraz ji je bilo pod odejo. Zaspala 989 DvehMl, VI | bilo pod odejo. Zaspala je pozno in je ihtela v spanju. – ~ 990 DvehMl, VI | odejo. Zaspala je pozno in je ihtela v spanju. – ~Čez 991 DvehMl, VI | spanju. – ~Čez teden dni je dobila drugo službo. Brez 992 DvehMl, VI | veselja in brez plahosti je šla po stopnicah tuje hiše 993 DvehMl, VI | stopnicah tuje hiše in dolgo je stala pred durmi, preden 994 DvehMl, VI | stala pred durmi, preden je pozvonila. ~"Kakšni ljudje 995 DvehMl, VI | niso odprta pri njih!" Ko je pozvonila, ji je odprl postaren, 996 DvehMl, VI | njih!" Ko je pozvonila, ji je odprl postaren, bradat gospod, 997 DvehMl, VI | postaren, bradat gospod, ki jo je ogovoril po nemško. Mana 998 DvehMl, VI | ogovoril po nemško. Mana mu je pokazala knjižico in listek. 999 DvehMl, VI | knjižico in listek. Nato je odprl druge duri in je zaklical 1000 DvehMl, VI | Nato je odprl druge duri in je zaklical v izbo. ~Prišla