| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] jasno 1 jate 1 jaz 97 je 4402 jé 1 jece 1 jeco 2 | Frequency [« »] ----- ----- ----- 4402 je 2198 in 1692 se 1031 da | Ivan Cankar Troje povesti IntraText - Concordances je |
Part, Chapter
1001 DvehMl, VI | zaklical v izbo. ~Prišla je gospa, dolga, upognjena, 1002 DvehMl, VI | ženska, zavita v haljo, ki je bila šita kakor iz enega 1003 DvehMl, VI | šita kakor iz enega kosa in je segala od vratu do nog. 1004 DvehMl, VI | nog. Tudi njena govorica je bila nerodna in tuja, tako 1005 DvehMl, VI | nerodna in tuja, tako da jo je Mana komaj razumela; njen 1006 DvehMl, VI | razumela; njen obraz pa je bil bolehen, pust in neprijazen. ~ 1007 DvehMl, VI | neprijazen. ~Za pozdrav je pokimala z glavo, nato je 1008 DvehMl, VI | je pokimala z glavo, nato je razkazala Mani stanovanje; 1009 DvehMl, VI | Mani stanovanje; troje izb je bilo, napol bahato, napol 1010 DvehMl, VI | siromašno opravljenih, kakor da je bil kupljen vsak stol ob 1011 DvehMl, VI | kraju. ~"Nista bogata!" je pomislila Mana. "Tudi tukaj 1012 DvehMl, VI | Ali znaš kuhati čaj?" je vprašala gospa. ~"Znam!" " 1013 DvehMl, VI | sta obadva tako mrtvaška!" je pomislila Mana in tudi sama 1014 DvehMl, VI | pomislila Mana in tudi sama je bila lačna. ~Legla je v 1015 DvehMl, VI | sama je bila lačna. ~Legla je v kuhinji na trdo posteljo, 1016 DvehMl, VI | trdo posteljo, upihnila je svečo in je zadremala. Ali 1017 DvehMl, VI | posteljo, upihnila je svečo in je zadremala. Ali komaj so 1018 DvehMl, VI | napravile sanje na svojo pot, se je vzdramila; iz izbe se je 1019 DvehMl, VI | je vzdramila; iz izbe se je glasilo bolno vzdihovanje. ~" 1020 DvehMl, VI | vzdihovanje. ~"Mana!" Urno je vstala, prižgala je svečo 1021 DvehMl, VI | Urno je vstala, prižgala je svečo ter si ogrnila ruto; 1022 DvehMl, VI | ter si ogrnila ruto; nato je stopila v izbo. ~"Napravi 1023 DvehMl, VI | ki spi v oni izbi!" ~Mana je kuhala čaj, od dremavice 1024 DvehMl, VI | čaj, od dremavice se ji je ognjišče zibalo pred očmi. 1025 DvehMl, VI | ognjišče zibalo pred očmi. Tako je trikrat vstala tisto prvo 1026 DvehMl, VI | oči vse rdeče. In Mana si je mislila: "Če bi si doto 1027 DvehMl, VI | prislužila bi si jo kmalu!" ~Ko je čedila zjutraj obleko v 1028 DvehMl, VI | čedila zjutraj obleko v veži, je prišel po stopnicah gosposko 1029 DvehMl, VI | smehljajočim obrazom. Pobožal jo je po licu, pomežiknil je in 1030 DvehMl, VI | jo je po licu, pomežiknil je in je šel dalje. Mana se 1031 DvehMl, VI | po licu, pomežiknil je in je šel dalje. Mana se je prestrašila 1032 DvehMl, VI | in je šel dalje. Mana se je prestrašila in je zardela. ~ 1033 DvehMl, VI | Mana se je prestrašila in je zardela. ~Zvečer, ko si 1034 DvehMl, VI | zardela. ~Zvečer, ko si je bila napravila posteljo, 1035 DvehMl, VI | bila napravila posteljo, je rahlo potrkalo na duri. 1036 DvehMl, VI | rahlo potrkalo na duri. Mana je odprla in tisti človek je 1037 DvehMl, VI | je odprla in tisti človek je stal na pragu. ~"Kaj bi?" 1038 DvehMl, VI | stal na pragu. ~"Kaj bi?" je vprašala vsa plaha. ~"Nič 1039 DvehMl, VI | vsa plaha. ~"Nič ne bi!" je rekel in je stopil v kuhinjo. 1040 DvehMl, VI | Nič ne bi!" je rekel in je stopil v kuhinjo. Mana se 1041 DvehMl, VI | stopil v kuhinjo. Mana se mu je umeknila in je vsa osupla 1042 DvehMl, VI | Mana se mu je umeknila in je vsa osupla strmela nanj. ~" 1043 DvehMl, VI | dolgo in na široko!" se je smehljal. "Prestar sem za 1044 DvehMl, VI | stanujem, soseda sva." ~Mana je strmela nanj in je molčala. 1045 DvehMl, VI | Mana je strmela nanj in je molčala. On pa je govoril 1046 DvehMl, VI | nanj in je molčala. On pa je govoril gladko in mirno, 1047 DvehMl, VI | gladko in mirno, kakor da je sedel doma za pečjo. ~"Res, 1048 DvehMl, VI | služiš, ali ne? Še vsaka je služila za doto!" ~Iz izbe 1049 DvehMl, VI | služila za doto!" ~Iz izbe je poklicala gospa. Besedavi 1050 DvehMl, VI | gospa. Besedavi gost se je nasmehnil: "Še pridem! Saj 1051 DvehMl, VI | pridem! Saj sva soseda!" in je šel. ~Mana je zaklenila 1052 DvehMl, VI | soseda!" in je šel. ~Mana je zaklenila duri. Pozno v 1053 DvehMl, VI | zaklenila duri. Pozno v noč je rahlo trkalo, Mana je zatisnila 1054 DvehMl, VI | noč je rahlo trkalo, Mana je zatisnila oči in je trepetala 1055 DvehMl, VI | Mana je zatisnila oči in je trepetala od strahu. V nedeljo 1056 DvehMl, VI | od strahu. V nedeljo se je napotila k Hanci. ~"Tako 1057 DvehMl, VI | Hanci. ~"Tako si molčljiva," je rekla Hanca, "in nič ne 1058 DvehMl, VI | Kako se ti godi?" ~Mana se je tiho nasmehnila. ~"Zdaj 1059 DvehMl, VI | lahko prislužila doto!" je rekla. ~Hanca ji je s srepim 1060 DvehMl, VI | doto!" je rekla. ~Hanca ji je s srepim očesom pogledala 1061 DvehMl, VI | očesom pogledala v obraz in je vse spoznala. Hitro je stopila 1062 DvehMl, VI | in je vse spoznala. Hitro je stopila k nji in je stisnila 1063 DvehMl, VI | Hitro je stopila k nji in je stisnila njena lica med 1064 DvehMl, VI | tako lep in bel, kakor si!" je vzkliknila. ~Mana pa je 1065 DvehMl, VI | je vzkliknila. ~Mana pa je rekla: ~"Tja bi se vrnila, 1066 DvehMl, VI | žalijo mi srca." ~Hanca ji je prinesla vina in kruha. ~" 1067 DvehMl, VI | da se ti bo hudo godilo!" je rekla. "Ali mislila nisem, 1068 DvehMl, VI | tako kmalu sojeno!" ~Mana je molčala; počasi je pila 1069 DvehMl, VI | Mana je molčala; počasi je pila vino, in ko je popila 1070 DvehMl, VI | počasi je pila vino, in ko je popila ves kozarec, so ji 1071 DvehMl, VI | lica zardela. Pogledala je Hanco z velikimi očmi in 1072 DvehMl, VI | Hanco z velikimi očmi in je rekla tiho, kakor da bi 1073 DvehMl, VI | ne sramote!" ~Vdrugič ji je stisnila Hanca lica med 1074 DvehMl, VI | lica med dlani, tesno jo je držala in je rekla: ~"Če 1075 DvehMl, VI | dlani, tesno jo je držala in je rekla: ~"Če mu ti sama ne 1076 DvehMl, VI | nikoli ne bo zacelilo." ~Mana je planila. ~"Ne piši; sama 1077 DvehMl, VI | sram bi me bilo." ~Mana je pisala ob sveči in je rekla 1078 DvehMl, VI | Mana je pisala ob sveči in je rekla v tistem pismu: ~" 1079 DvehMl, VI | Službo sem premenila, ker je boljše kazalo. Pravim, da 1080 DvehMl, VI | tako se mi sanja, da me je strah. Rada bi že bila doma, 1081 DvehMl, VI | pozdravljen!" ~"Kaj si pisala?" je vprašala Hanca. ~"Tako sem 1082 DvehMl, VI | pisala, kakor ga imam rada," je rekla in Mana je zgenila 1083 DvehMl, VI | rada," je rekla in Mana je zgenila pismo. ~Ko se je 1084 DvehMl, VI | je zgenila pismo. ~Ko se je vračala na svoj žalostni 1085 DvehMl, VI | vračala na svoj žalostni dom, je šla po skritih ulicah in 1086 DvehMl, VI | šla po skritih ulicah in je ihtela vso pot. ~Komaj je 1087 DvehMl, VI | je ihtela vso pot. ~Komaj je odprla duri, je poklicala 1088 DvehMl, VI | Komaj je odprla duri, je poklicala gospa. ~"Mana!" 1089 DvehMl, VI | Mana!" Pogledala ji je v obraz in je namršila obrvi. ~" 1090 DvehMl, VI | Pogledala ji je v obraz in je namršila obrvi. ~"Zakaj 1091 DvehMl, VI | gledati objokanih oči." ~Mana je šla v kuhinjo in si je izprala 1092 DvehMl, VI | Mana je šla v kuhinjo in si je izprala oči in lica. Nato 1093 DvehMl, VI | izprala oči in lica. Nato pa je legla, mislila je nase in 1094 DvehMl, VI | Nato pa je legla, mislila je nase in nanj in še v spanju 1095 DvehMl, VII | VII ~Štirinajst dni je bil Pavle sam; ves truden 1096 DvehMl, VII | sam; ves truden in bolan je bil od brezdelice in od 1097 DvehMl, VII | hudih misli. Tretji teden je preštel svoje tolarje in 1098 DvehMl, VII | preštel svoje tolarje in je videl, da bi izhajal še 1099 DvehMl, VII | kakor vsi tisti živé; če jih je trideset tisoč in več, ki 1100 DvehMl, VII | trideset tisoč in več, ki jim je tako postlano, zakaj bi 1101 DvehMl, VII | samo uro. Kadar ga nimaš, je vinar zlat. Opoldne in zvečer 1102 DvehMl, VII | tovariši in bratje; res je potreba tam, da človek meži, 1103 DvehMl, VII | večerja in kosi, ampak želodec je potolažen za malo ceno. 1104 DvehMl, VII | svetim Lenartom. ~Kakor je mislil, tako je storil. 1105 DvehMl, VII | Kakor je mislil, tako je storil. Lojzetova lepa izba 1106 DvehMl, VII | storil. Lojzetova lepa izba je bila zanj predraga; tisti 1107 DvehMl, VII | ko so mu jo odpovedali, je povezal culo in je šel. 1108 DvehMl, VII | odpovedali, je povezal culo in je šel. Ko je stal na cesti, 1109 DvehMl, VII | povezal culo in je šel. Ko je stal na cesti, se je nasmehnil 1110 DvehMl, VII | Ko je stal na cesti, se je nasmehnil in je rekel: ~" 1111 DvehMl, VII | cesti, se je nasmehnil in je rekel: ~"Zdaj šele sem tovariš 1112 DvehMl, VII | bi se mu bilo zdelo, da je stopil en sam korak. Zdaj 1113 DvehMl, VII | stopil en sam korak. Zdaj je hodil počasi in zložno šele 1114 DvehMl, VII | uro križem po cestah, pa je bil že truden. Ker ni vedel, 1115 DvehMl, VII | vedel, kje da bi se odpočil, je stopil v zatohlo žganjarnico. 1116 DvehMl, VII | zatohlo žganjarnico. Komaj je popil drobno čašo zelene 1117 DvehMl, VII | ni bil truden. Ogledal se je po gostih in se je nasmehnil. ~" 1118 DvehMl, VII | Ogledal se je po gostih in se je nasmehnil. ~"Sami bratje 1119 DvehMl, VII | nasmehnil. ~"Sami bratje so mi!" je rekel. ~Umazani, razcapani, 1120 DvehMl, VII | ljudje so bili; Pavletu se je zdelo, da govore med seboj 1121 DvehMl, VII | italijansko. Eden izmed njih ga je nagovoril, Pavle je izpregovoril 1122 DvehMl, VII | njih ga je nagovoril, Pavle je izpregovoril po slovensko, 1123 DvehMl, VII | pa ga niso razumeli. Pil je drugo čašo in še tretjo 1124 DvehMl, VII | in še tretjo in že se mu je zazdelo, da je bogat. ~" 1125 DvehMl, VII | že se mu je zazdelo, da je bogat. ~"Kar jih tukaj sedi," 1126 DvehMl, VII | Kar jih tukaj sedi," je pomislil, "stavim, da nobeden 1127 DvehMl, VII | bom slišal, sveti Lenart!" je rekel v svojem srcu. "Ne 1128 DvehMl, VII | maram umreti prej, pa če je treba, da morje preplavam 1129 DvehMl, VII | čez hribe in goré!" ~Ko je stopil iz brloga na svetlo 1130 DvehMl, VII | brloga na svetlo cesto, se mu je zableščalo in zazibalo pred 1131 DvehMl, VII | očmi. ~"Glej, pijan sem!" je pomislil. "Tako so vsi nastopili 1132 DvehMl, VII | nastopili svojo pot, kolikor jih je zdaj mojih tovarišev. Najprej 1133 DvehMl, VII | pošlji ob tej uri!" ~Komaj se je spomnil nanjo, je vztrepetal 1134 DvehMl, VII | Komaj se je spomnil nanjo, je vztrepetal in se je iztreznil. 1135 DvehMl, VII | nanjo, je vztrepetal in se je iztreznil. Poldne je bilo; 1136 DvehMl, VII | se je iztreznil. Poldne je bilo; napotil se je v tisto 1137 DvehMl, VII | Poldne je bilo; napotil se je v tisto kuhinjo, kjer kuhajo 1138 DvehMl, VII | kuhajo za siromake. Šele ko je kosil, je občutil, da je 1139 DvehMl, VII | siromake. Šele ko je kosil, je občutil, da je bil hudo 1140 DvehMl, VII | je kosil, je občutil, da je bil hudo lačen. "Žganje 1141 DvehMl, VII | bilo skoraj osleparilo," je pomislil. "Mrtev ni bil 1142 DvehMl, VII | bil želodec, le zadremal je malo!" ~Poleg njega je kosil 1143 DvehMl, VII | zadremal je malo!" ~Poleg njega je kosil mlad človek s črnimi 1144 DvehMl, VII | in črnimi očmi. Ozrl se je na Pavleta in ga je ogovoril 1145 DvehMl, VII | Ozrl se je na Pavleta in ga je ogovoril po italijansko. " 1146 DvehMl, VII | bi, ko te ne razumem!" se je zasmejal Pavle. ~"Saj znam 1147 DvehMl, VII | jaz tudi po slovensko," je rekel tisti in Pavle je 1148 DvehMl, VII | je rekel tisti in Pavle je bil ves vesel. ~"Odkod si?" 1149 DvehMl, VII | ves vesel. ~"Odkod si?" ga je vprašal. ~"Iz Trsta," je 1150 DvehMl, VII | je vprašal. ~"Iz Trsta," je rekel Talijan. ~Nato sta 1151 DvehMl, VII | pomenila in izkazalo se je, da sta si tovariša v nesreči. ~ 1152 DvehMl, VII | tovariša v nesreči. ~Ker je bil Talijan še bolj siroten, 1153 DvehMl, VII | Talijan še bolj siroten, mu je Pavle posodil srebrn tolar. ~" 1154 DvehMl, VII | zanj, pa naj me oslepari!" je pomislil. "Ne mene, ne njega 1155 DvehMl, VII | tolar." ~Ko sta pokosila, je rekel Talijan: ~"Kaj bi 1156 DvehMl, VII | lahko odpočije." ~Pavle je šel z njim; dolgo sta hodila 1157 DvehMl, VII | vedel, kod da hodi in kje da je. Ni šel rad po taki poti 1158 DvehMl, VII | taki družbi, ali mislil si je: ~"Da vsaj nisem sam. V 1159 DvehMl, VII | sta v krčmo stopila, se je Pavletu res zazdelo, da 1160 DvehMl, VII | Pavletu res zazdelo, da ga je bil povabil Talijan med 1161 DvehMl, VII | razbojnike in tatove. Vzduh je bil tak, da so oči zamižale, 1162 DvehMl, VII | tobaku in po neumitih telesih je dišalo. Mnogo ljudi je sedelo 1163 DvehMl, VII | telesih je dišalo. Mnogo ljudi je sedelo ob okroglih mizah; 1164 DvehMl, VII | govoricah tega sveta. Pavletu se je celo zazdelo, da je slišal 1165 DvehMl, VII | Pavletu se je celo zazdelo, da je slišal od nekod domačo besedo. ~" 1166 DvehMl, VII | lepe kraje si me vodil," je rekel Talijanu. ~"Bogastva 1167 DvehMl, VII | ljudje, kakor sva midva," je odgovoril Talijan. ~Sedla 1168 DvehMl, VII | Sedla sta za mizo, Pavle je naročil žganja in takoj 1169 DvehMl, VII | naročil žganja in takoj je tretji prisedel k njima, 1170 DvehMl, VII | bradat, krivonos človek, ki je znal nemško. ~"Ali kartaš?" 1171 DvehMl, VII | znal nemško. ~"Ali kartaš?" je Pavleta vprašal Talijan. ~" 1172 DvehMl, VII | Talijan. ~"Dolgo že nisem," je rekel Pavle. "Če se gre 1173 DvehMl, VII | še zmenjena sta morda," je pomislil. "Z mošnjo cekinov 1174 DvehMl, VII | svoje tovariše." ~Krivonosec je takoj položil karte na mizo; 1175 DvehMl, VII | Pavle še videl ni, odkod jih je bil vzel. ~"Pa začnimo," 1176 DvehMl, VII | bil vzel. ~"Pa začnimo," je rekel Talijan. ~"Zdajle 1177 DvehMl, VII | bom prav gotovo dobil!" se je tiho nasmehnil Pavle. "Tako 1178 DvehMl, VII | nasmehnil Pavle. "Tako lokavo me je pogledal ta krivonosec, 1179 DvehMl, VII | da se mu smilim." ~Zares je dobil Pavle vprvič, vdrugič 1180 DvehMl, VII | Zdaj pa izgubim," se je ves vesel nasmehnil, ko 1181 DvehMl, VII | ves vesel nasmehnil, ko je Talijan četrtikrat pomešal 1182 DvehMl, VII | pomešal karte. In Pavle je res izgubil, kakor je uganil. 1183 DvehMl, VII | Pavle je res izgubil, kakor je uganil. Ko je zapravil troje 1184 DvehMl, VII | izgubil, kakor je uganil. Ko je zapravil troje tolarjev, 1185 DvehMl, VII | zapravil troje tolarjev, mu je zaklical nekdo skozi dim 1186 DvehMl, VII | bila domača, ali podobna je bila in Pavle se je razveselil. 1187 DvehMl, VII | podobna je bila in Pavle se je razveselil. Položil je svoje 1188 DvehMl, VII | se je razveselil. Položil je svoje karte na mizo in je 1189 DvehMl, VII | je svoje karte na mizo in je rekel Talijanu: "Glej, že 1190 DvehMl, VII | odgovoril, temveč vstal je in se je ozrl po izbi. ~" 1191 DvehMl, VII | odgovoril, temveč vstal je in se je ozrl po izbi. ~"Kdo pa je 1192 DvehMl, VII | je ozrl po izbi. ~"Kdo pa je tebe klical, da se vtikaš 1193 DvehMl, VII | rjav in koščen v obraz, se je primajal skozi dim. Zdaj 1194 DvehMl, VII | primajal skozi dim. Zdaj ga je Pavle od blizu slišal in 1195 DvehMl, VII | Pavle od blizu slišal in je uganil, da govori po hrvaško. ~" 1196 DvehMl, VII | odkoder si ga potegnil," je rekel Talijanu; nato se 1197 DvehMl, VII | rekel Talijanu; nato se je obrnil do Pavleta. "Če bi 1198 DvehMl, VII | le tukaj ostani!" ~Pavle je vstal in je zgrabil za culo. ~" 1199 DvehMl, VII | ostani!" ~Pavle je vstal in je zgrabil za culo. ~"Kako 1200 DvehMl, VII | zgrabil za culo. ~"Kako pa je z mojim tolarjem?" je vprašal 1201 DvehMl, VII | pa je z mojim tolarjem?" je vprašal Talijana. ~"S kakšnim 1202 DvehMl, VII | S kakšnim tolarjem?" se je nedolžno začudil Talijan. ~ 1203 DvehMl, VII | začudil Talijan. ~Pavle je zamahnil z roko in je šel. ~" 1204 DvehMl, VII | Pavle je zamahnil z roko in je šel. ~"Nož je nož," si je 1205 DvehMl, VII | z roko in je šel. ~"Nož je nož," si je mislil. "S kolom 1206 DvehMl, VII | je šel. ~"Nož je nož," si je mislil. "S kolom bi se že 1207 DvehMl, VII | v ta nečedni brlog?" ga je vprašal čokati Hrvat. ~" 1208 DvehMl, VII | kam pa bi drugače šel?" je rekel Pavle. ~"Glej, siromak, 1209 DvehMl, VII | ogibljejo se tistih krajev, kjer je treba korajže in pameti. 1210 DvehMl, VII | denarja?" ~"Še pet tolarjev," je po pravici odgovoril Pavle. ~" 1211 DvehMl, VII | Pavle. ~"Za štirinajst dni," je rekel Hrvat. "V štirinajstih 1212 DvehMl, VII | Kaj še nisi kosil?" se je začudil Pavle. ~"Ne!" je 1213 DvehMl, VII | je začudil Pavle. ~"Ne!" je odgovoril Hrvat. "Danes 1214 DvehMl, VII | odgovoril Hrvat. "Danes je – ne vem, ali je tretji, 1215 DvehMl, VII | Danes je – ne vem, ali je tretji, ali že četrti dan. 1216 DvehMl, VII | večerjat, saj se že mrači," ga je povabil Pavle. ~"Pot pa 1217 DvehMl, VII | Pot pa bom kazal jaz," je rekel Hrvat. ~Prišla sta 1218 DvehMl, VII | Prišla sta v brlog, ki je bil tesan in zadušen; ljudje, 1219 DvehMl, VII | zadušen; ljudje, ki jih je videl Pavle tam, niso bili 1220 DvehMl, VII | kosilo in trojno večerjo," je rekel Hrvat. "Povrnil ti 1221 DvehMl, VII | Nikoli te ne bom terjal," se je zasmejal Pavle. ~Dolgo nista 1222 DvehMl, VII | sedela v brlogu; še preden se je do dobrega znočilo, sta 1223 DvehMl, VII | predmestju. ~"Rad bi spal," je rekel Pavle, ki je bil truden. ~" 1224 DvehMl, VII | spal," je rekel Pavle, ki je bil truden. ~"Ne vem, če 1225 DvehMl, VII | ustregel s svojim prenočiščem," je odgovoril Hrvat. "Kadar 1226 DvehMl, VII | odgovoril Hrvat. "Kadar je noč topla in mirna, je prav 1227 DvehMl, VII | Kadar je noč topla in mirna, je prav prijetno; ali časih 1228 DvehMl, VII | Na postelji bi rad spal," je rekel Pavle. "Ves sem truden, 1229 DvehMl, VII | krščanski postelji, pa če je trda." ~Hrvat je vodil, 1230 DvehMl, VII | pa če je trda." ~Hrvat je vodil, Pavle je šel za njim. 1231 DvehMl, VII | Hrvat je vodil, Pavle je šel za njim. Prišla sta 1232 DvehMl, VII | sta v prenočišče, kjer jih je ležalo že do dvajset; postelja 1233 DvehMl, VII | že do dvajset; postelja je stala ob postelji, druga 1234 DvehMl, VII | popotniki, izgnanci; težka je bila njih sapa. Hrvat in 1235 DvehMl, VII | komaj da sta legla; Pavle je bil porinil svojo culo pod 1236 DvehMl, VII | posteljo. Tako sladko mu je bilo v trudni poldremavici, 1237 DvehMl, VII | trudni poldremavici, da se je še v sanjah nasmehnil: " 1238 DvehMl, VII | sanjah nasmehnil: "Kaj mi je hudega? Posteljo imam pod 1239 DvehMl, VII | pod seboj, na tisoče jih je na svetu, ki spe na trdem 1240 DvehMl, VII | na trdem kamnu." ~Ko se je ob poznem jutru predramil, 1241 DvehMl, VII | več pod posteljo. Hrvat je spal in je smrčal z odprtimi 1242 DvehMl, VII | posteljo. Hrvat je spal in je smrčal z odprtimi ustmi; 1243 DvehMl, VII | le še troje popotnikov je bilo v izbi. Pavle je stresel 1244 DvehMl, VII | popotnikov je bilo v izbi. Pavle je stresel Hrvata za ramo. ~" 1245 DvehMl, VII | culo so mi vzeli." ~Hrvat je v poluspanju debelo pogledal, 1246 DvehMl, VII | debelo pogledal, nato pa je šele razumel in je planil 1247 DvehMl, VII | nato pa je šele razumel in je planil s postelje. Začel 1248 DvehMl, VII | planil s postelje. Začel je preklinjati in rogoviliti, 1249 DvehMl, VII | preklinjati in rogoviliti, da je bilo Pavleta strah. ~"Če 1250 DvehMl, VII | vsem trem zavijem vrat," je rekel popotnikom. lzkazalo 1251 DvehMl, VII | popotnikom. lzkazalo se je, da so spali. Eden izmed 1252 DvehMl, VII | spali. Eden izmed njih pa je modro rekel: "Kdor nosi 1253 DvehMl, VII | pripiše sebi!" ~Pavle pa se je vdano nasmehnil. ~"Kaj bi?" 1254 DvehMl, VII | vdano nasmehnil. ~"Kaj bi?" je rekel. "Kar je, je! Perilo 1255 DvehMl, VII | Kaj bi?" je rekel. "Kar je, je! Perilo je bilo v nji 1256 DvehMl, VII | bi?" je rekel. "Kar je, je! Perilo je bilo v nji in 1257 DvehMl, VII | rekel. "Kar je, je! Perilo je bilo v nji in pražnja obleka – 1258 DvehMl, VII | dolgih sedem dni; nazadnje pa je imel Pavle še en sam tolar 1259 DvehMl, VII | Pavle še en sam tolar in ga je ogledoval na dlani. ~"Kaj 1260 DvehMl, VII | pernici. ~Ob jutru pa se je Pavle vzdramil in je ves 1261 DvehMl, VII | se je Pavle vzdramil in je ves trepetal od groze. Zakaj 1262 DvehMl, VII | groze. Zakaj sanjalo se mu je tole: v svoji bajti pod 1263 DvehMl, VII | bajti pod svetim Lenartom je sedel; bajta pa je bila 1264 DvehMl, VII | Lenartom je sedel; bajta pa je bila prostorna in vsa gosposka; 1265 DvehMl, VII | vsa gosposka; skozi okno je videl na svoje prostrane 1266 DvehMl, VII | zoreče v soncu, in ves vesel je bil. Takrat pa je narahlo 1267 DvehMl, VII | vesel je bil. Takrat pa je narahlo potrkalo na duri. ~" 1268 DvehMl, VII | potrkalo na duri. ~"Le naprej!" je zaklical. ~Prav počasi, 1269 DvehMl, VII | odprle duri in na pragu se je prikazala sirotna ženska. 1270 DvehMl, VII | V sivo, razdrapano ruto je bila zavita in njen obraz 1271 DvehMl, VII | bila zavita in njen obraz je bil ves truden in bolan. 1272 DvehMl, VII | truden in bolan. Pavle pa ga je takoj spoznal in ledena 1273 DvehMl, VII | spoznal in ledena voda mu je šla po vsem telesu. ~"Pozdravljen," 1274 DvehMl, VII | telesu. ~"Pozdravljen," je rekla. "Pozdravljen bodi 1275 DvehMl, VII | svojem bogastvu." ~Nato je iztegnila roko, odprla je 1276 DvehMl, VII | je iztegnila roko, odprla je dlan in na dlani se je krčilo 1277 DvehMl, VII | odprla je dlan in na dlani se je krčilo živo srce; ranjeno 1278 DvehMl, VII | krčilo živo srce; ranjeno je bilo in vse krvavo. ~"Ná!" 1279 DvehMl, VII | bilo in vse krvavo. ~"Ná!" je rekla. "To-le sem ti prinesla 1280 DvehMl, VII | najine ljubezni." ~Pavle je omahnil in vzkriknil od 1281 DvehMl, VII | vzkriknil od groze in se je vzdramil. ~"Zakaj molčiš 1282 DvehMl, VII | molčiš in gledaš v tla?" ga je vprašal Hrvat. ~Pavle se 1283 DvehMl, VII | vprašal Hrvat. ~Pavle se je nasmehnil. ~"Ali mi daj 1284 DvehMl, VII | potreba veliko modrosti," je rekel Hrvat. "Dan na dan 1285 DvehMl, VII | Ampak zaradi vreče cekinov je treba malo več modrosti. 1286 DvehMl, VII | sta v tisti brlog, kjer je Pavle bil kartal s Talijanom 1287 DvehMl, VII | Ozri se, poglej jih," je rekel Hrvat. "Sami volkovi 1288 DvehMl, VII | ne ukradel." ~Sklonil se je globoko in je govoril tišje: ~" 1289 DvehMl, VII | Sklonil se je globoko in je govoril tišje: ~"Ravnala 1290 DvehMl, VII | vest ostane brez greha. Ali je greh, če bogatega cigana 1291 DvehMl, VII | težave bova naredila." ~Pavle je stisnil glavo med dlani 1292 DvehMl, VII | stisnil glavo med dlani in je gledal na mizo. ~Nato je 1293 DvehMl, VII | je gledal na mizo. ~Nato je vstal in se je nasmehnil 1294 DvehMl, VII | mizo. ~Nato je vstal in se je nasmehnil kakor v sanjah; 1295 DvehMl, VII | kakor v sanjah; ves bled je bil. ~"Pa z Bogom!" je rekel 1296 DvehMl, VII | bled je bil. ~"Pa z Bogom!" je rekel tiho in je iztegnil 1297 DvehMl, VII | Bogom!" je rekel tiho in je iztegnil roko. ~Hrvat je 1298 DvehMl, VII | je iztegnil roko. ~Hrvat je planil ves prestrašen. ~" 1299 DvehMl, VII | Kam?" "Pa na oni svet," je rekel tiho Pavle. ~"Kakor 1300 DvehMl, VII | Kakor si, tak ne pojdeš," je vzrojil Hrvat in ga je zgrabil 1301 DvehMl, VII | je vzrojil Hrvat in ga je zgrabil pod pazduho. "Če 1302 DvehMl, VII | ko sem bil lačen." ~Šel je z njim in ga je položil 1303 DvehMl, VII | lačen." ~Šel je z njim in ga je položil na trdo posteljo, 1304 DvehMl, VII | mati otroka v zibel. ~Komaj je Pavle zatisnil oči in komaj 1305 DvehMl, VII | Pavle zatisnil oči in komaj je zadremal, se mu je zasanjalo, 1306 DvehMl, VII | komaj je zadremal, se mu je zasanjalo, da se vozi z 1307 DvehMl, VII | barko preko morja. Čudohitro je plavala barka, že je tam 1308 DvehMl, VII | Čudohitro je plavala barka, že je tam zeleni breg. Ob bregu 1309 DvehMl, VII | do nog. ~"Pozdravljen!" je vzkliknila, "pozdravljen, 1310 DvehMl, VII | pozdravljen, kakor si!" – ~Pavle je globoko zavzdihnil, nato 1311 DvehMl, VII | globoko zavzdihnil, nato pa je spal do svetlega dne. ~ 1312 DvehMl, VIII| VIII Še preden se je Hrvat vzbudil, je Pavle 1313 DvehMl, VIII| preden se je Hrvat vzbudil, je Pavle tiho vstal, oblekel 1314 DvehMl, VIII| Pavle tiho vstal, oblekel se je ter je naskrivoma stopil 1315 DvehMl, VIII| vstal, oblekel se je ter je naskrivoma stopil iz zatohle 1316 DvehMl, VIII| izbe. ~"Zahvaljena, Mana," je rekel v svojem srcu. "Še 1317 DvehMl, VIII| očistila mojo dušo." ~Ko je stopil na cesto, je bilo 1318 DvehMl, VIII| Ko je stopil na cesto, je bilo še zgodnje jutro, hladno 1319 DvehMl, VIII| hladno in vlažno. Pavle je posegel v žep in je preštel 1320 DvehMl, VIII| Pavle je posegel v žep in je preštel svoje premoženje. ~" 1321 DvehMl, VIII| bilo, za žganje še bo," je ukrenil. Tako je šel in 1322 DvehMl, VIII| še bo," je ukrenil. Tako je šel in si je kupil žganja 1323 DvehMl, VIII| ukrenil. Tako je šel in si je kupil žganja za poslednje 1324 DvehMl, VIII| za poslednje vinarje. Ker je bil lačen, mu je seglo žganje 1325 DvehMl, VIII| vinarje. Ker je bil lačen, mu je seglo žganje močno v glavo; 1326 DvehMl, VIII| žganje močno v glavo; ko je vstal, se je opotekal in 1327 DvehMl, VIII| v glavo; ko je vstal, se je opotekal in hiše so plesale 1328 DvehMl, VIII| sem že rekel, da pojdem?" je premišljeval in se ni mogel 1329 DvehMl, VIII| Manci, sem rekel, saj me je poklicala od onstran morja. 1330 DvehMl, VIII| bil namenil takrat, ko mi je izkušal Hrvat vero in dušo. 1331 DvehMl, VIII| cesta. Kakor v omotici se je opotekal iz ulice v ulico. 1332 DvehMl, VIII| Kadar so noge odpovedale, je počival, kjer je bilo, ali 1333 DvehMl, VIII| odpovedale, je počival, kjer je bilo, ali v samotni veži, 1334 DvehMl, VIII| pregnali. Spotoma, že pod mrak, je ugledal na polici pritličnega 1335 DvehMl, VIII| okna velik kos kruha, ki ga je bil tja položil razvajen 1336 DvehMl, VIII| božjega še gleda name," je ves vesel pomislil Pavle. 1337 DvehMl, VIII| pomislil Pavle. Zagriznil je v trdo, od sonca osušeno 1338 DvehMl, VIII| sonca osušeno skorjo in je rekel: "Vse se je izpolnilo, 1339 DvehMl, VIII| skorjo in je rekel: "Vse se je izpolnilo, kakor je bilo 1340 DvehMl, VIII| Vse se je izpolnilo, kakor je bilo sojeno, vse po besedi. 1341 DvehMl, VIII| vendarle sem našel." ~Ko se je znočilo, se je prikradel 1342 DvehMl, VIII| Ko se je znočilo, se je prikradel na fabriško dvorišče, 1343 DvehMl, VIII| črnim prahom posuto. Legel je pod zid in gledal v nebo. 1344 DvehMl, VIII| preko nebá, le malokdaj se je zasvetila zvezda; hladen 1345 DvehMl, VIII| zasvetila zvezda; hladen veter je pihal. ~"Da bi se le ne 1346 DvehMl, VIII| se le ne ulilo to noč," je pomislil Pavle v skrbeh. " 1347 DvehMl, VIII| se oči privadile temi, se je ozrl po dvorišču in zdelo 1348 DvehMl, VIII| dvorišču in zdelo se mu je, da vidi pod zidom še dvoje, 1349 DvehMl, VIII| ganila. ~"Bratje so mi," je pomislil. "Bog jim daj vesele 1350 DvehMl, VIII| sanj ni bilo; truden se je premetaval po črnem prahu 1351 DvehMl, VIII| Ni se še danilo, ko se je vzdramil; splezal je čez 1352 DvehMl, VIII| se je vzdramil; splezal je čez nizki zid na cesto, 1353 DvehMl, VIII| čez nizki zid na cesto, pa je občutil, da je ves slab 1354 DvehMl, VIII| cesto, pa je občutil, da je ves slab in neokreten. " 1355 DvehMl, VIII| tisti in tudi naslednji dan je romal od jutra do noči; 1356 DvehMl, VIII| so bili trije dnevi, ali je bilo teden dni; misli so 1357 DvehMl, VIII| ne kraja, ne časa. Kadar je bil truden, se je zgrudil, 1358 DvehMl, VIII| Kadar je bil truden, se je zgrudil, pa ni vprašal, 1359 DvehMl, VIII| ne kje, ne kako; kadar si je odpočil ter se prespal, 1360 DvehMl, VIII| odpočil ter se prespal, je vstal in se je napotil, 1361 DvehMl, VIII| prespal, je vstal in se je napotil, pa ni vprašal, 1362 DvehMl, VIII| občutil, ali v glavi mu je ležalo kakor težek kamen 1363 DvehMl, VIII| težek kamen in v sencih mu je kovalo. Kmalu ni vedel več, 1364 DvehMl, VIII| Kmalu ni vedel več, ali je jutro, ali je mrak. Misli 1365 DvehMl, VIII| vedel več, ali je jutro, ali je mrak. Misli so mu otopele, 1366 DvehMl, VIII| Tako sladko in lahko mu je bilo, kakor pijancu, ki 1367 DvehMl, VIII| čutil ne kola, ne kamna. ~Ko je nekoč omahoval ponoči skozi 1368 DvehMl, VIII| skozi neznano ulico, se mu je zazdelo, da sliši od daleč 1369 DvehMl, VIII| ga ni razločil; kričalo je nekaj časa in preklinjalo, 1370 DvehMl, VIII| preklinjalo, nato pa se je ves trušč izgubil v daljavi. 1371 DvehMl, VIII| v daljavi. Nekoč se mu je tudi zazdelo, da je naletel 1372 DvehMl, VIII| se mu je tudi zazdelo, da je naletel na Talijana in da 1373 DvehMl, VIII| naletel na Talijana in da ga je terjal za dolžni tolar. 1374 DvehMl, VIII| tolar. Sam ni vedel, ali ga je bil srečal na ulici, ali 1375 DvehMl, VIII| srečal na ulici, ali pa se je bil v svoji omotici izgubil 1376 DvehMl, VIII| razbojniško krčmo. Talijan se mu je naglas zasmejal in se ni 1377 DvehMl, VIII| gladu in utrujenosti, ga je spreletelo kakor spoznanje. ~" 1378 DvehMl, VIII| ni druge poti več, le ena je. Pojdimo, kamor je ukazano." ~ 1379 DvehMl, VIII| le ena je. Pojdimo, kamor je ukazano." ~Razmeknile in 1380 DvehMl, VIII| so se mu misli, kakor da je bil veter pihnil mednje. 1381 DvehMl, VIII| pihnil mednje. Izgubila pa se je z njimi tudi vsa skrb in 1382 DvehMl, VIII| skrb in vsa bridkost. Šel je z lahkimi koraki in z veselim 1383 DvehMl, VIII| z veselim srcem – kam da je šel, ni videl, ne vedel. 1384 DvehMl, VIII| videl, ne vedel. Tako mu je bilo, kakor da ga je držala 1385 DvehMl, VIII| mu je bilo, kakor da ga je držala in vodila drobna, 1386 DvehMl, VIII| prijazna roka in da mu je govoril na uho prijazen 1387 DvehMl, VIII| nič se ne boj!" ~Ko se je prebudil iz dolgih, težkih 1388 DvehMl, VIII| iz dolgih, težkih sanj, je ležal na zofi v Lojzetovi 1389 DvehMl, VIII| zofi v Lojzetovi izbi, čelo je imel obvezano z mokro cunjo. 1390 DvehMl, VIII| cunjo. Tista ženska, ki je stregla nekoč njemu in Lojzetu, 1391 DvehMl, VIII| nekoč njemu in Lojzetu, je stala pred njim in je držala 1392 DvehMl, VIII| Lojzetu, je stala pred njim in je držala v roki kozarec vode. ~" 1393 DvehMl, VIII| izbi, kako sem prišel?" se je začudil Pavle. ~"Tudi jaz 1394 DvehMl, VIII| jaz bi rada vedela, kako," je rekla ženska. "Sinoči si 1395 DvehMl, VIII| zavalili?" ~"Lačen sem," je hotel reči Pavle, pa ga 1396 DvehMl, VIII| hotel reči Pavle, pa ga je obšel sram in molčal je. 1397 DvehMl, VIII| je obšel sram in molčal je. Ženska je sama prinesla 1398 DvehMl, VIII| sram in molčal je. Ženska je sama prinesla vrelega čaja, 1399 DvehMl, VIII| se ti najbolje godilo," je rekla. "Dvoje pisem je zate!" ~ 1400 DvehMl, VIII| je rekla. "Dvoje pisem je zate!" ~Bolj nego po kruhu, 1401 DvehMl, VIII| zate!" ~Bolj nego po kruhu, je planil Pavle po pismih; 1402 DvehMl, VIII| planil Pavle po pismih; eno je bilo od Lojzeta, drugo od 1403 DvehMl, VIII| Lojzeta, drugo od Mane. ~Popil je čaj, nato pa je hitel na 1404 DvehMl, VIII| Popil je čaj, nato pa je hitel na ulico, tako zdrav 1405 DvehMl, VIII| zdrav in močan, kakor da se je bil do dobrega prespal in 1406 DvehMl, VIII| prespal in nasitil. ~*~Ko je prišel Lojze v Ljubljano, 1407 DvehMl, VIII| prišel Lojze v Ljubljano, se je najprej napil, nato pa se 1408 DvehMl, VIII| najprej napil, nato pa se je napotil, da poišče Mano. 1409 DvehMl, VIII| napotil, da poišče Mano. Ko je po dolgih ovinkih zasledil 1410 DvehMl, VIII| ovinkih zasledil njen dom, je bilo že kasno pod noč. Potrkal 1411 DvehMl, VIII| že kasno pod noč. Potrkal je močno, da so se duri stresle. ~" 1412 DvehMl, VIII| so se duri stresle. ~"Kdo je zunaj?" je vprašala Mana 1413 DvehMl, VIII| stresle. ~"Kdo je zunaj?" je vprašala Mana in ni odprla. ~" 1414 DvehMl, VIII| Lojze iz Amerike." ~Mana je takoj odprla in je pogledala 1415 DvehMl, VIII| Mana je takoj odprla in je pogledala Lojzeta napol 1416 DvehMl, VIII| prestrašena. Tudi Lojze ji je pogledal v obraz in se je 1417 DvehMl, VIII| je pogledal v obraz in se je nasmehnil. ~"Saj sem vedel, 1418 DvehMl, VIII| nasmehnil. ~"Saj sem vedel, da je pismo lagalo. V očeh in 1419 DvehMl, VIII| Sédi pa razloži, kako je njemu," je rekla Mana. ~ 1420 DvehMl, VIII| razloži, kako je njemu," je rekla Mana. ~Lojze je sedel 1421 DvehMl, VIII| je rekla Mana. ~Lojze je sedel in je dolgo pomislil. ~" 1422 DvehMl, VIII| Mana. ~Lojze je sedel in je dolgo pomislil. ~"Glej, 1423 DvehMl, VIII| Glej, ljuba duša, tako je: ko sva se poslovila, sem 1424 DvehMl, VIII| prenašaj jih po pravici!" ~Mani je bilo v lica mraz in vztrepetala 1425 DvehMl, VIII| lica mraz in vztrepetala je. ~"Saj sem vedela, da mu 1426 DvehMl, VIII| Saj sem vedela, da mu je hudo – prikazal se mi je, 1427 DvehMl, VIII| je hudo – prikazal se mi je, kakor je, ves žalosten." ~" 1428 DvehMl, VIII| prikazal se mi je, kakor je, ves žalosten." ~"Če sama 1429 DvehMl, VIII| še nadalje govoril? Kuga je pač prišla v deželo, zoper 1430 DvehMl, VIII| njo ni pomoči." ~"Le če je zdrav, povej," je prosila 1431 DvehMl, VIII| Le če je zdrav, povej," je prosila Mana. ~"Zdrav na 1432 DvehMl, VIII| da naj se vrne, odkoder je prišel. Pa nikar se ne laži, 1433 DvehMl, VIII| žalostna, se ne povrne." ~"Je že narobe. Piši mu, da si 1434 DvehMl, VIII| pa te pride tolažit, če je sam siromak vseh siromakov." ~" 1435 DvehMl, VIII| Še nocoj mu pišem," je rekla Mana in je vzela papir 1436 DvehMl, VIII| pišem," je rekla Mana in je vzela papir iz miznice. 1437 DvehMl, VIII| miznice. Nenadoma pa se je vsa prestrašila. ~"Saj ne 1438 DvehMl, VIII| ne more, saj ne pride," je vzkliknila. "Kako bi peš 1439 DvehMl, VIII| morje?" ~"Nerodno bi bilo," je rekel Lojze. "Ali jaz sem 1440 DvehMl, VIII| ker me pozna, ampak dal je. Zdaj se le bojim, da ne 1441 DvehMl, VIII| Le brž mu piši!" Lojze je vstal. ~"Jutri morda spet 1442 DvehMl, VIII| pa nikar ne jokaj!" ~Mana je napisala dolgo pismo, razložila 1443 DvehMl, VIII| napisala dolgo pismo, razložila je vse po pravici in brez strahú. ~ 1444 DvehMl, VIII| zasijal paradiž, pa vendar je bilo njeno srce vse veselo 1445 DvehMl, VIII| vse veselo in bridkost se je razpuhtela, kakor da je 1446 DvehMl, VIII| je razpuhtela, kakor da je nikoli ni bilo. ~*~Pavle 1447 DvehMl, VIII| nikoli ni bilo. ~*~Pavle je naznanil, da pride; nakratko 1448 DvehMl, VIII| naznanil, da pride; nakratko je sporočil, brez lepih in 1449 DvehMl, VIII| brez žalostnih besed. Mana je čakala tistega dne z globokim, 1450 DvehMl, VIII| dni in ure. ~Kakor vse je mislila, si ni mogla domisliti, 1451 DvehMl, VIII| mogla domisliti, čemu da je bilo v srcu toliko bridkosti 1452 DvehMl, VIII| toliko bridkosti in čemu da je nenadoma nikjer več ni. ~ 1453 DvehMl, VIII| nikjer več ni. ~Vprašala je Hanco, Hanca pa se je nasmehnila 1454 DvehMl, VIII| Vprašala je Hanco, Hanca pa se je nasmehnila in rekla: ~"Siromak 1455 DvehMl, VIII| nasmehnila in rekla: ~"Siromak je človek sam, dva pa sta bogata, 1456 DvehMl, VIII| paradiž, ko nista vedela, da je v vajinih srcih. Blagor 1457 DvehMl, VIII| Vesel in velik praznik je bil, ko se je Pavle pripeljal. 1458 DvehMl, VIII| velik praznik je bil, ko se je Pavle pripeljal. Tako malo 1459 DvehMl, VIII| Pavle pripeljal. Tako malo je bil truden, kakor da je 1460 DvehMl, VIII| je bil truden, kakor da je bil prestopil lužo na cesti. 1461 DvehMl, VIII| povedale očem, koliko da je bilo bolesti in koliko hrepenenja. 1462 DvehMl, VIII| Lojze in Hanca. ~Lojze je bil vesel in glasan; točil 1463 DvehMl, VIII| bil vesel in glasan; točil je sam, ker je bil najbolj 1464 DvehMl, VIII| glasan; točil je sam, ker je bil najbolj žejen. ~"Kaj 1465 DvehMl, VIII| Kaj bosta počela zdaj?" je vprašal. ~"Kaj da bi?" se 1466 DvehMl, VIII| vprašal. ~"Kaj da bi?" se je zasmejal Pavle. "Tako malo 1467 DvehMl, VIII| zasmejal Pavle. "Tako malo me je skrb za naju, kakor da sem 1468 DvehMl, VIII| prinesel cekinov s seboj?" mu je odgovoril Lojze. "Ta beseda, 1469 DvehMl, VIII| beseda, ki si jo rekel, je bila nabasana malha cekinov. – 1470 DvehMl, VIII| vrnem v Ameriko; nemirna je moja kri." ~Ozrl se je na 1471 DvehMl, VIII| nemirna je moja kri." ~Ozrl se je na Hanco in je rekel: ~" 1472 DvehMl, VIII| Ozrl se je na Hanco in je rekel: ~"Pojdi z menoj, 1473 DvehMl, VIII| druščina!" ~"Šla bi," se je veselo zasmejala Hanca. ~ 1474 DvehMl, VIII| zasmejala Hanca. ~Nato pa je bil ves resen njen obraz; 1475 DvehMl, VIII| njen obraz; kakor senca je legel spomin na srce in 1476 DvehMl, VIII| imam ženina v Ameriki," je rekla. "Pred štirimi leti 1477 DvehMl, VIII| rekla. "Pred štirimi leti je šel, pa ni pisal, ne sporočil." ~" 1478 DvehMl, VIII| pisal, ne sporočil." ~"Kdo je, odkod in kaj?" je vprašal 1479 DvehMl, VIII| Kdo je, odkod in kaj?" je vprašal Lojze in je namršil 1480 DvehMl, VIII| kaj?" je vprašal Lojze in je namršil obrvi. ~"Za Malnarja 1481 DvehMl, VIII| Malnarja se piše in Tone mu je ime." ~Lojze je povesil 1482 DvehMl, VIII| Tone mu je ime." ~Lojze je povesil glavo. ~"Bog mu 1483 DvehMl, VIII| mu bodi milosten, storil je nesrečno smrt. Sto se jih 1484 DvehMl, VIII| nesrečno smrt. Sto se jih je lani zadušilo pod zemljo, 1485 DvehMl, VIII| zadušilo pod zemljo, on je bil med njimi." ~Točil je 1486 DvehMl, VIII| je bil med njimi." ~Točil je vsem po vrsti, nato pa je 1487 DvehMl, VIII| je vsem po vrsti, nato pa je rekel: ~"Nič hudega ni. 1488 DvehMl, VIII| vrh Šmarne gore. Vojska je pač. Mi, kar nas ni še padlo, 1489 DvehMl, VIII| padlo, pijmo!" ~Vzdignil je kozarec in je vprašal Hanco: ~" 1490 DvehMl, VIII| Vzdignil je kozarec in je vprašal Hanco: ~"Ali pojdeš 1491 DvehMl, VIII| pojdeš z menoj?" ~"Pojdem," je odgovorila Hanca. ~Pavle 1492 DvehMl, VIII| odgovorila Hanca. ~Pavle je vzdignil svoj kozarec. ~" 1493 DvehMl, VIII| Mana, za najino srečo?" je vprašal. ~"Nič se ne bojim," 1494 DvehMl, VIII| vprašal. ~"Nič se ne bojim," je odgovorila Mana. ~Trčili 1495 DvehMl, VIII| štirje veseli. Pri srcu jim je bilo vsem tako sladko in 1496 DvehMl, VIII| sladko in prazniško, kakor da je Bog sam pogledal nanje ter 1497 KrcmEl, I | I ~Na hrib je stopil tujec. Črn plašč, 1498 KrcmEl, I | plašč, do vratu zapet, mu je segal do gležnjev; gologlav 1499 KrcmEl, I | segal do gležnjev; gologlav je bil, roke je imel sklenjene 1500 KrcmEl, I | gležnjev; gologlav je bil, roke je imel sklenjene na hrbtu,