| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] jasno 1 jate 1 jaz 97 je 4402 jé 1 jece 1 jeco 2 | Frequency [« »] ----- ----- ----- 4402 je 2198 in 1692 se 1031 da | Ivan Cankar Troje povesti IntraText - Concordances je |
Part, Chapter
1501 KrcmEl, I | hrbtu, glavo nagnjeno; tako je gledal v dolino z zlohotnim, 1502 KrcmEl, I | lakomnim očesom, njegov obraz je bil kakor od sivega kamna. ~ 1503 KrcmEl, I | od sivega kamna. ~Dolina je bila lepa, da ne lepše na 1504 KrcmEl, I | lepše na svetu, kakor da jo je bil Bog ustvaril za dom 1505 KrcmEl, I | planine. Dolina sama pa je bila velik vrt sredi polja. 1506 KrcmEl, I | sredi polja. Iznad vrta se je razgledaval beli zvonik 1507 KrcmEl, I | zemljo postavljeni. ~Tujec je gledal in je štel; štel 1508 KrcmEl, I | postavljeni. ~Tujec je gledal in je štel; štel je domove, ki 1509 KrcmEl, I | gledal in je štel; štel je domove, ki so se veseli 1510 KrcmEl, I | pisano bogastvo, kamor se je ozrl. Zasvetile so se mu 1511 KrcmEl, I | poželjivo. ~Večerna zarja je ugašala za prisojnim hribom, 1512 KrcmEl, I | hribom, tiha senca od neba se je spustila na njive in vrtove. 1513 KrcmEl, I | njive in vrtove. Tedaj se je oglasila pesem iz doline, 1514 KrcmEl, I | doline, zmerom glasnejša je bila in zmerom veselejša, 1515 KrcmEl, I | zmerom veselejša, vriskala je razposajeno in nebrzdano, 1516 KrcmEl, I | nebrzdano, kolikor bolj je bledela večerna zarja. ~ 1517 KrcmEl, I | večerna zarja. ~Tujec se je nasmehnil, ko je zaslišal 1518 KrcmEl, I | Tujec se je nasmehnil, ko je zaslišal veselo pesem. Razkrečil 1519 KrcmEl, I | veselo pesem. Razkrečil je dolge prste ter je prešteval 1520 KrcmEl, I | Razkrečil je dolge prste ter je prešteval domove, kakor 1521 KrcmEl, I | Martinovi – tudi ta vreča je polna do vrha. In tam pod 1522 KrcmEl, I | vrha. In tam pod gričem je belo gnezdo Potnikovih, 1523 KrcmEl, I | pozdravljeni vsi!" ~Prešteval je, meril z očmi, sodil v mislih, 1524 KrcmEl, I | mislih, njegov obraz pa je bil zmerom bolj sladak in 1525 KrcmEl, I | sladak in priljuden. Ko je zatonila zarja, je stopil 1526 KrcmEl, I | priljuden. Ko je zatonila zarja, je stopil s hriba, a takrat 1527 KrcmEl, I | stopil s hriba, a takrat se je spustila dolga črna senca 1528 KrcmEl, I | dvoje ... ~*~Faro osojniško je bil Bog obsul z vsemi svojimi 1529 KrcmEl, I | svojimi blagoslovi, ali župnik je zmerjal po pravici, da farani 1530 KrcmEl, I | nikakor niso vredni in da so je bili deležni le zategadelj, 1531 KrcmEl, I | dovolj, ampak rekli so, da je bilo nekoč vse boljše in 1532 KrcmEl, I | vesoljna revščina in lakot. Ko je še kralj Matjaž kraljeval, 1533 KrcmEl, I | kralj Matjaž kraljeval, je kmet komaj pljunil na polje, 1534 KrcmEl, I | komaj pljunil na polje, pa je vzklila pšenica; komaj se 1535 KrcmEl, I | vzklila pšenica; komaj se je postrani ozrl na vinograd, 1536 KrcmEl, I | postrani ozrl na vinograd, pa je zorelo grozdje. To so bili 1537 KrcmEl, I | grozdje. To so bili časi, da je bil človek lahko po pravici 1538 KrcmEl, I | biriča in rubežnika!" ~Faran je tožil in tarnal, ob tem 1539 KrcmEl, I | tožil in tarnal, ob tem pa je čisto pozabil, da je bil 1540 KrcmEl, I | pa je čisto pozabil, da je bil izpraznil že troje vrhanih 1541 KrcmEl, I | vrhanih bokalov, še preden se je znočilo. In ko je to zagledal, 1542 KrcmEl, I | preden se je znočilo. In ko je to zagledal, je naročil 1543 KrcmEl, I | znočilo. In ko je to zagledal, je naročil še bokal ter je 1544 KrcmEl, I | je naročil še bokal ter je rekel: "Osojničan ni živina, 1545 KrcmEl, I | pa mir besedi!" ~Vino mu je seglo v glavo in srce, naveličal 1546 KrcmEl, I | glavo in srce, naveličal se je vzdihovanja in tarnanja 1547 KrcmEl, I | vzdihovanja in tarnanja ter je vriskal, da se je razlegalo 1548 KrcmEl, I | tarnanja ter je vriskal, da se je razlegalo do hriba ... ~ 1549 KrcmEl, I | hriba ... ~Župnik, ki se je od zdavne svoje mladosti 1550 KrcmEl, I | osojniško na pravo pot, je ob lepih večerih slonel 1551 KrcmEl, I | frfotali kraj čela; zdelo se mu je, da ga pozdravljajo hribi, 1552 KrcmEl, I | lahko noč; in zdelo se mu je tudi, da mu prijazno mežikajo 1553 KrcmEl, I | mogočna priprošnjica." ~Župnik je zavzdihnil. ~"Kako bi tožil, 1554 KrcmEl, I | mi nalagaš pokoro?" ~Star je bil župnik, oči ga niso 1555 KrcmEl, I | ga niso več ubogale, pa je videl časih stvari, ki so 1556 KrcmEl, I | drugim kristjanom. ~Slonel je nekoč ob oknu, ko je tonila 1557 KrcmEl, I | Slonel je nekoč ob oknu, ko je tonila zarja. Gledal je 1558 KrcmEl, I | je tonila zarja. Gledal je proti nebu in tedaj je njegovo 1559 KrcmEl, I | Gledal je proti nebu in tedaj je njegovo srce zaihtelo od 1560 KrcmEl, I | črne ptice; zmerom več jih je bilo, kmalu so zasenčile 1561 KrcmEl, I | zasenčile vse nebo, dolina pa se je potopila v črno jezero. 1562 KrcmEl, I | v črno jezero. Župnik se je pokrižal: "Bog nas varuj 1563 KrcmEl, I | vsega hudega." ~Vprašal je zjutraj hlapca: ~"Ali si 1564 KrcmEl, I | Kaj da bi videl?" se je začudil hlapec. ~Tudi župana 1565 KrcmEl, I | začudil hlapec. ~Tudi župana je vprašal župnik, ali župan 1566 KrcmEl, I | vprašal župnik, ali župan se je zasmejal. ~"Nisem gledal 1567 KrcmEl, I | gledal proti nebu! Krčma je bila polna in prepevali 1568 KrcmEl, I | smo veseli." ~Župniku pa je segla žalost v srce. ~"Tudi 1569 KrcmEl, I | veseli." ~Tisto nedeljo je govoril župnik dolgo pridigo 1570 KrcmEl, I | kesanju in o pokori. Očital je svojim faranom duhovno in 1571 KrcmEl, I | enakih grehov; nato jim je prerokoval, da je šiba božja 1572 KrcmEl, I | nato jim je prerokoval, da je šiba božja tolikanj hujša, 1573 KrcmEl, I | tolikanj hujša, kolikor dalj je namočena in da ga ni zvona, 1574 KrcmEl, I | kazni; navsezadnje pa jih je tolažil, da ni še odbila 1575 KrcmEl, I | ni še odbila polnoč in da je še časa dovolj za izpreobrnjenje 1576 KrcmEl, I | krčmi pa so rekli: ~"Star je župnik, siva glava mu kloni 1577 KrcmEl, I | pokoro. ~Še drugo nedeljo je stopil župnik na leco in 1578 KrcmEl, I | stopil župnik na leco in je razložil faranom svoje čudne 1579 KrcmEl, I | svoje čudne sanje. Tako je rekel: ~"Sanje so bile, 1580 KrcmEl, I | Sanje so bile, ali tudi je bila misel od Boga poslana. 1581 KrcmEl, I | ljudi. Vsaki izmed obeh je nosil težko butaro na hrbtu. 1582 KrcmEl, I | težko butaro na hrbtu. Eden je stopal, stopal, stopal, 1583 KrcmEl, I | dotaknila zemlje. Pa se je veselil v svojem malobrižnem 1584 KrcmEl, I | in nespametnem napuhu ter je rekel: 'Kako je lahka moja 1585 KrcmEl, I | napuhu ter je rekel: 'Kako je lahka moja noga, kako brhko 1586 KrcmEl, I | bridkost in kaj pokora!' Kakor je bila težka njegova butara 1587 KrcmEl, I | njegova butara in kakor se mu je krivil hrbet pod njo, tako 1588 KrcmEl, I | krivil hrbet pod njo, tako je brezbožno zaplesal preko 1589 KrcmEl, I | preko senožeti. Ali tedaj ga je zgrabil velik vihar, vzdignil 1590 KrcmEl, I | velik vihar, vzdignil ga je, lahkonogega, brezdomnega, 1591 KrcmEl, I | lahkonogega, brezdomnega, ter se je poigral z njim kakor z lipovim 1592 KrcmEl, I | z lipovim listom. Kam ga je zanesel? To vedi Bog sam 1593 KrcmEl, I | milosten njegovi duši! – Drugi je nosil težko in trudno svojo 1594 KrcmEl, I | lahkimi nogami, temveč stopal je počasi in okorno; noge so 1595 KrcmEl, I | zemljo do kolen. Ali kakor je šel počasi in mukoma svojo 1596 KrcmEl, I | mukoma svojo pot, vendar je šel dalje. Kajti rekel je: ' 1597 KrcmEl, I | je šel dalje. Kajti rekel je: 'Vate sem ukopan, zemlja, 1598 KrcmEl, I | moje, temveč tudi tvoje je, ter tvojih in mojih sinov.' – 1599 KrcmEl, I | in mojih sinov.' – Rekel je in je šel, veter pa mu še 1600 KrcmEl, I | mojih sinov.' – Rekel je in je šel, veter pa mu še lâs 1601 KrcmEl, I | na zemljo mislite, ki vas je rodila in na tiste mislite, 1602 KrcmEl, I | so rekli: ~"Pobožen mož je naš župnik, ali misel mu 1603 KrcmEl, I | Ampak še tretjo nedeljo je stopil župnik na prižnico. 1604 KrcmEl, I | tresle, na njegovo lice je bila napisala smrt svojo 1605 KrcmEl, I | besedo in tudi njegov glas je bil tako zamolkel, da so 1606 KrcmEl, I | živeli, ali ne živeli?" je vprašal svoje verne farane. " 1607 KrcmEl, I | dni več ne bom. Če se vam je godilo dobro, ali če se 1608 KrcmEl, I | godilo dobro, ali če se vam je godilo slabo, nikoli niste 1609 KrcmEl, I | razfrfotalo, raztopilo se je vaše življenje, kakor nespametna 1610 KrcmEl, I | drevo ne, še kamen ne. Treba je, da bodi rod od dne do dne, 1611 KrcmEl, I | mati: skrbi zase, kolikor je za silo potreba, ali vse 1612 KrcmEl, I | pod mizo. Na polju se vam je razbahala ljuljka, kašče 1613 KrcmEl, I | skrbi. Kakor Ezav ste, ki je za skledo leče prodal prvenstvo. 1614 KrcmEl, I | leto, zakaj malopridnost je njegova toča in pognojena 1615 KrcmEl, I | brezbožno ravnanje. – Enajsta je ura, izpreglejte!" ~Farani 1616 KrcmEl, I | njegovo tretjo pridigo, je slonel ob oknu, da bi se 1617 KrcmEl, I | njegove misli, iz vasi pa se je glasilo prepevanje in vriskanje. ~" 1618 KrcmEl, I | so tistemu razbojniku, ki je prosil pod vislicami za 1619 KrcmEl, I | Podobni so tudi pijancu, ki je vola zapil, pa pravi: Kaj 1620 KrcmEl, I | prelila nedolžna kri." ~Tako je molil župnik in njegovo 1621 KrcmEl, I | molil župnik in njegovo srce je bilo polno bojazni. ~Večerna 1622 KrcmEl, I | bojazni. ~Večerna zarja je tiho zatonila v mrak. Župnik 1623 KrcmEl, I | zatonila v mrak. Župnik se je ozrl proti nebu in je vztrepetal 1624 KrcmEl, I | se je ozrl proti nebu in je vztrepetal od groze. Tam 1625 KrcmEl, I | od groze. Tam vrh hriba je stalo visoko in črno, kakor 1626 KrcmEl, I | Ni se genilo. Župniku se je zdelo, da vidi siv obraz, 1627 KrcmEl, I | dolini. Dolga mrzla senca je planila od hriba do hriba, 1628 KrcmEl, I | hriba do hriba, zazeblo je do samih nebes, hladen veter 1629 KrcmEl, I | samih nebes, hladen veter je zapihal. ~"Prizanesi nam, 1630 KrcmEl, I | Prizanesi nam, Bog!" je rekel župnik in se je pokrižal. ~ 1631 KrcmEl, I | je rekel župnik in se je pokrižal. ~Tisto noč ni 1632 KrcmEl, I | Tisto noč ni spal, temveč je molil do jutra. Zjutraj 1633 KrcmEl, I | molil do jutra. Zjutraj pa je bil tako bolan, da ni mogel 1634 KrcmEl, I | mogel ganiti nog, komaj da je še glavo vzdignil. Prišel 1635 KrcmEl, I | še glavo vzdignil. Prišel je župan in je stal kraj postelje 1636 KrcmEl, I | vzdignil. Prišel je župan in je stal kraj postelje ves žalosten, 1637 KrcmEl, I | ves žalosten, župnik pa ga je tolažil: ~"Taka je postava 1638 KrcmEl, I | pa ga je tolažil: ~"Taka je postava od vekomaj: stari 1639 KrcmEl, I | mladosti. Sinoči sem videl, da je šla zarja za hrib; Bog nam 1640 KrcmEl, I | Blede se mu, pokleknimo," je rekel župan. ~Potrkalo je 1641 KrcmEl, I | je rekel župan. ~Potrkalo je na duri, dekla je stopila 1642 KrcmEl, I | Potrkalo je na duri, dekla je stopila k postelji in se 1643 KrcmEl, I | župnikove glave. ~"Tujec je prišel," je rekla. ~"Kdor 1644 KrcmEl, I | glave. ~"Tujec je prišel," je rekla. ~"Kdor je, naj stopi 1645 KrcmEl, I | prišel," je rekla. ~"Kdor je, naj stopi v izbo," je ukazal 1646 KrcmEl, I | Kdor je, naj stopi v izbo," je ukazal župnik. ~Stopil je 1647 KrcmEl, I | je ukazal župnik. ~Stopil je v izbo dolg, suh človek, 1648 KrcmEl, I | oblečen v črn plašč, ki mu je segal do gležnjev; njegov 1649 KrcmEl, I | do gležnjev; njegov obraz je bil kakor od sivega kamna. 1650 KrcmEl, I | kakor od sivega kamna. Ostal je tik pred pragom in je nagnil 1651 KrcmEl, I | Ostal je tik pred pragom in je nagnil glavo. ~"Dajte, vzdignite 1652 KrcmEl, I | vzglavje, da ga vidim," je ukazal župnik. Ugledal je 1653 KrcmEl, I | je ukazal župnik. Ugledal je tujca, premeril ga je z 1654 KrcmEl, I | Ugledal je tujca, premeril ga je z dolgim pogledom, nato 1655 KrcmEl, I | dolgim pogledom, nato pa je omahnil. ~"Kdo si?" je vprašal. ~" 1656 KrcmEl, I | pa je omahnil. ~"Kdo si?" je vprašal. ~"Elija Nahmijas," 1657 KrcmEl, I | vprašal. ~"Elija Nahmijas," je odgovoril tujec ter se je 1658 KrcmEl, I | je odgovoril tujec ter se je priklonil do pasu. ~"Otroci 1659 KrcmEl, I | Bog vam bodi milosten," je rekel župnik in je z belimi 1660 KrcmEl, I | milosten," je rekel župnik in je z belimi očmi pogledal proti 1661 KrcmEl, I | proti stropu, zakaj že se je bilo razmaknilo nebo in 1662 KrcmEl, I | nebo in nedolžni duši se je prikazal paradiž. ~*~Farani 1663 KrcmEl, I | svojega župnika. Obšel jih je strah, klonili so glave, 1664 KrcmEl, I | njih žalostne misli: ~"Šel je od nas, kakor da je šlo 1665 KrcmEl, I | Šel je od nas, kakor da je šlo to nebo nad nami, ki 1666 KrcmEl, I | gledali od nekdaj. Dokler je bil med nami, ga nismo videli, 1667 KrcmEl, I | ga nismo videli, zato ker je bil med nami; otrok ne vidi 1668 KrcmEl, I | otrok ne vidi matere, dokler je ne pokoplje. Res so bile 1669 KrcmEl, I | njegove besede, res nam je očital njegov grenki pogled 1670 KrcmEl, I | vajeni; njegova pridiga je bila kakor rahel dež na 1671 KrcmEl, I | ampak še večja tolažba nam je bila njegova svetost: priprošnjica 1672 KrcmEl, I | priprošnjica in zaščitnica nam je bila pred Bogom; od tiste 1673 KrcmEl, I | Bogom; od tiste milosti, ki je je on bil deležen, je kanila 1674 KrcmEl, I | od tiste milosti, ki je je on bil deležen, je kanila 1675 KrcmEl, I | ki je je on bil deležen, je kanila dobršna kaplja tudi 1676 KrcmEl, I | žalovali; prav do hriba se je razlegalo ihtenje in vzdihovanje, 1677 KrcmEl, I | pokopavali župnika. Nebo samo je žalovalo; sivo in nizko 1678 KrcmEl, I | žalovalo; sivo in nizko je viselo nad dolino, a ko 1679 KrcmEl, I | viselo nad dolino, a ko je bil grob zasut, so kanile 1680 KrcmEl, I | le župnikovega trupla, ki je bilo betežno in počitka 1681 KrcmEl, I | Kaj pomisli otrok, če mu je sedem, ali če mu je sedemdeset 1682 KrcmEl, I | če mu je sedem, ali če mu je sedemdeset let – kadar umrje 1683 KrcmEl, I | pa občuti strahoma, da je sam in slab. ~Faranom se 1684 KrcmEl, I | sam in slab. ~Faranom se je zdelo, da se je dolina izpremenila 1685 KrcmEl, I | Faranom se je zdelo, da se je dolina izpremenila tisto 1686 KrcmEl, I | tisto noč in tisto uro, ko je župnik izdihnil. Kakor da 1687 KrcmEl, I | župnik izdihnil. Kakor da jih je bila božja roka prenesla 1688 KrcmEl, I | in druge kraje. Vse, kar je bilo do tiste noči, je pokopano, 1689 KrcmEl, I | kar je bilo do tiste noči, je pokopano, leži pod težko 1690 KrcmEl, I | šele na sodni dan. Kakor da je bil župnik vzel v grob s 1691 KrcmEl, I | svojem žalovanju in strah jih je bilo do srca. ~Ali ni je 1692 KrcmEl, I | je bilo do srca. ~Ali ni je večne bridkosti, v osojniški 1693 KrcmEl, I | in so modrovali. ~"Star je bil že, počitka potreben; 1694 KrcmEl, I | bi mu ga ne privoščil?" je rekel eden izmed njih. ~" 1695 KrcmEl, I | eden izmed njih. ~"Dosti je župnikov na svetu!" je rekel 1696 KrcmEl, I | Dosti je župnikov na svetu!" je rekel drugi. ~"Boljših sem 1697 KrcmEl, I | Boljših sem že videl," je rekel tretji. ~Jeziki so 1698 KrcmEl, I | bili razvozlani, beseda je bila izpregovorjena, srca 1699 KrcmEl, I | nami s palico in pokoro," je rekel eden. ~"Ki nam ne 1700 KrcmEl, I | očital vsakega požirka," je rekel drugi. ~"Ki nas ne 1701 KrcmEl, I | kakor birič popotnika," je rekel tretji. ~Zmerom bolj 1702 KrcmEl, I | prešerni so bili farani: res je umrl pastir, ali tudi palico 1703 KrcmEl, I | pastir, ali tudi palico je izpustil. In vsem je bilo 1704 KrcmEl, I | palico je izpustil. In vsem je bilo tedaj, kakor da so 1705 KrcmEl, I | izpregledali so in sram jih je bilo. ~"Ali smo bili otroci 1706 KrcmEl, I | lepe fare? Na konopcu nas je vodil, z brezovko nas je 1707 KrcmEl, I | je vodil, z brezovko nas je tepel, kadar nismo naglo 1708 KrcmEl, I | še črhnili nismo. Zemlja je naša: če se nam zdi, jo 1709 KrcmEl, I | za poln bokal; življenje je naše: kakor se nam zdi, 1710 KrcmEl, I | Nad osojniško dolino je zatonila zarja. Zvonilo 1711 KrcmEl, I | zatonila zarja. Zvonilo je angelsko češčenje – odzvanjalo 1712 KrcmEl, I | angelsko češčenje – odzvanjalo je Matjaževim dnem. ~Na hribu 1713 KrcmEl, I | Matjaževim dnem. ~Na hribu je stal mlad fant, govedo je 1714 KrcmEl, I | je stal mlad fant, govedo je gnal s paše. Proti nebu 1715 KrcmEl, I | gnal s paše. Proti nebu je pogledal, videl je večerno 1716 KrcmEl, I | nebu je pogledal, videl je večerno zarjo, ki je umirala 1717 KrcmEl, I | videl je večerno zarjo, ki je umirala in tedaj mu je bilo 1718 KrcmEl, I | ki je umirala in tedaj mu je bilo pri srcu tako hudo, 1719 KrcmEl, I | pri srcu tako hudo, da se je razjokal. ~"Joj meni, joj 1720 KrcmEl, I | razjokal. ~"Joj meni, joj nam," je vzkliknil, pa sam ni vedel, 1721 KrcmEl, I | pa sam ni vedel, čemu da je vzkliknil in zakaj da mu 1722 KrcmEl, I | vzkliknil in zakaj da mu je bilo hudó. ~Gnal je govedo 1723 KrcmEl, I | da mu je bilo hudó. ~Gnal je govedo v hlev ter je stopil 1724 KrcmEl, I | Gnal je govedo v hlev ter je stopil v hišo. ~"Kje je 1725 KrcmEl, I | je stopil v hišo. ~"Kje je oče?" je vprašal. ~"Oče 1726 KrcmEl, I | stopil v hišo. ~"Kje je oče?" je vprašal. ~"Oče je v krčmi," 1727 KrcmEl, I | oče?" je vprašal. ~"Oče je v krčmi," sta odgovorila 1728 KrcmEl, I | tla. ~"Joj meni, joj nam!" je vzkliknil mlajši in si je 1729 KrcmEl, I | je vzkliknil mlajši in si je zakril obraz. – ~Veselo 1730 KrcmEl, I | obraz. – ~Veselo petje se je razlegalo po dolini, veselejše 1731 KrcmEl, I | veselejše nego kdaj poprej. Fara je praznovala sedmino po svojem 1732 KrcmEl, I | svojem župniku. Ali sedmina je bila podobna bahati svatbi. 1733 KrcmEl, I | bahati svatbi. Še preden se je dobro znočilo, je zapela 1734 KrcmEl, I | preden se je dobro znočilo, je zapela harmonika; fantje 1735 KrcmEl, I | suknji ne srebrá. ~Kraj duri je stal tujec krčmar in se 1736 KrcmEl, I | stal tujec krčmar in se je prijazno poslavljal od svojih 1737 KrcmEl, I | pijanih gostov. Njegov obraz je bil siv in ves gol, toda 1738 KrcmEl, I | ves gol, toda smehljal se je slajše od medu; njegovi 1739 KrcmEl, I | roke faranov; le čudno se je zdelo pijancem, da je krčmarjev 1740 KrcmEl, I | se je zdelo pijancem, da je krčmarjev črni plašč do 1741 KrcmEl, I | omahovali mimo njega, jih je ogledoval natanko tujec 1742 KrcmEl, I | Tudi v tebi, Martinovec, je še moštvá za senen voz. 1743 KrcmEl, I | senen voz. Ampak še več je napuha – in z napuhom te 1744 KrcmEl, I | podprl – zgrudi se, kakor ti je sojeno!" ~Tako so šli farani 1745 KrcmEl, I | vsi po vrsti, krčmar jih je prešteval, meril in sodil. 1746 KrcmEl, I | so šli vsi do zadnjega, je upihnil svetilko, nato je 1747 KrcmEl, I | je upihnil svetilko, nato je prižgal svečo ter se je 1748 KrcmEl, I | je prižgal svečo ter se je napotil v svojo podstrešno 1749 KrcmEl, I | svojo podstrešno izbo. Tam je odpahnil okno ter je gledal 1750 KrcmEl, I | Tam je odpahnil okno ter je gledal po dolini. ~Dolina 1751 KrcmEl, I | gledal po dolini. ~Dolina pa je bila tako tiha, kakor da 1752 KrcmEl, I | bila tako tiha, kakor da je sapo zatajevala; ne vetrca 1753 KrcmEl, I | ni bilo od nikoder. Malo je bilo zvezd na nebu in še 1754 KrcmEl, I | hitele po svoji poti. ~Tujec je videl vso to samoto in ves 1755 KrcmEl, I | samoto in ves ta strah ter se je nasmehnil. ~"Ali se me bojiš, 1756 KrcmEl, I | po dolini; tam za vrtom je ugasnila ena, za hlevom 1757 KrcmEl, I | pod zidanico tretja. Še je hripavo zavrisnilo tam in 1758 KrcmEl, I | zavrisnilo tam in tod, nato je utihnila vsa dolina; tudi 1759 KrcmEl, I | pomežiknile. ~Poslednjikrat se je ozrl tujec po dolini od 1760 KrcmEl, I | kraja do kraja. ~"Škoda je detelje, ki jo je pomendrala 1761 KrcmEl, I | Škoda je detelje, ki jo je pomendrala ta goveda; ampak 1762 KrcmEl, I | govede ni škoda!" ~Tako je rekel in je zaloputnil okno. – ~ 1763 KrcmEl, I | škoda!" ~Tako je rekel in je zaloputnil okno. – ~Stari 1764 KrcmEl, I | okno. – ~Stari Potnik se je majal v klanec; z dolgimi 1765 KrcmEl, I | klanec; z dolgimi koraki je meril pot na desno in na 1766 KrcmEl, I | desno in na levo, kakor je bila široka, spotikal se 1767 KrcmEl, I | bila široka, spotikal se je ob nasuto kamenje, pa je 1768 KrcmEl, I | je ob nasuto kamenje, pa je modroval záse. ~"Pijan sem; 1769 KrcmEl, I | moško sem pil, ali noga je bila trdna in pamet bistra ... 1770 KrcmEl, I | bo joj!" ~V kolobarju se je zaobrnil stari Potnik, pogledal 1771 KrcmEl, I | zaobrnil stari Potnik, pogledal je v dolino in je vzdignil 1772 KrcmEl, I | pogledal je v dolino in je vzdignil pest. ~"Ali misliš, 1773 KrcmEl, I | smo bistri ljudje!" ~Ko se je zaokrenil vdrugič, da bi 1774 KrcmEl, I | pod nogami in zgrudil se je na kolena. Poskušal je, 1775 KrcmEl, I | se je na kolena. Poskušal je, da bi se vzdignil, ali 1776 KrcmEl, I | se vzdignil, ali život mu je silil k tlom, kakor da je 1777 KrcmEl, I | je silil k tlom, kakor da je imel kamen privezan okoli 1778 KrcmEl, I | privezan okoli vratu. ~"Če je treba, da spim pod milim 1779 KrcmEl, I | nebom, bom pa spal. Noč je topla." ~Podvil je roke 1780 KrcmEl, I | Noč je topla." ~Podvil je roke pod glavo in je takoj 1781 KrcmEl, I | Podvil je roke pod glavo in je takoj zadremal. Hude misli 1782 KrcmEl, I | vse do zadnje in ostala je sama sladkost. ~"Kaj bi 1783 KrcmEl, I | Kaj bi se človek jezil?" je rekel napol že v spanju. " 1784 KrcmEl, I | že v spanju. "Tudi župnik je neprestano godrnjal, pa 1785 KrcmEl, I | neprestano godrnjal, pa je nazadnje vendarle umrl. 1786 KrcmEl, I | nazadnje vendarle umrl. Živeti je treba, kakor srce poželi – 1787 KrcmEl, I | toči, žid, steklenica je prazna!" ~Zaspal je; sanjalo 1788 KrcmEl, I | steklenica je prazna!" ~Zaspal je; sanjalo pa se mu je, da 1789 KrcmEl, I | Zaspal je; sanjalo pa se mu je, da se je napotil naravnost 1790 KrcmEl, I | sanjalo pa se mu je, da se je napotil naravnost do kralja 1791 KrcmEl, I | Matjaža. Ni hodil dolgo, pa je že ugledal njegov slavni 1792 KrcmEl, I | skrit globoko v gori, temveč je stal na zelenem holmu ter 1793 KrcmEl, I | prostranem svetu. ~Stari Potnik je stopil v tisto izbo, kjer 1794 KrcmEl, I | stopil v tisto izbo, kjer je na zlatem prestolu kraljeval 1795 KrcmEl, I | kraljeval sam Matjaž. "Kdo si?" je vprašal Matjaž. ~"Jernej 1796 KrcmEl, I | osojniške fare." ~Komaj je tako odgovoril, ga je zazeblo 1797 KrcmEl, I | Komaj je tako odgovoril, ga je zazeblo v srce; kajti ozrl 1798 KrcmEl, I | zazeblo v srce; kajti ozrl se je ter je videl, da so vsi 1799 KrcmEl, I | srce; kajti ozrl se je ter je videl, da so vsi mnogoštevilni 1800 KrcmEl, I | od lic na tla in Potnik je ugledal ves prestrašen, 1801 KrcmEl, I | si prelil svojo kri?" ga je vprašal kralj Matjaž. Potniku 1802 KrcmEl, I | kolena, ampak odgovoril je po pravici. ~"Krvi nisem 1803 KrcmEl, I | temveč le vino." ~Takrat pa je rekel in ukazal kralj Matjaž: ~" 1804 KrcmEl, I | kri prelil v sramoti, ko je v slavi in trpljenju ni 1805 KrcmEl, I | in zato, da bo vedel, kdo je kralj Matjaž." ~Ko je slišal 1806 KrcmEl, I | kdo je kralj Matjaž." ~Ko je slišal Potnik take besede, 1807 KrcmEl, I | slišal Potnik take besede, se je tako silno prestrašil, da 1808 KrcmEl, I | tako silno prestrašil, da je padel na kolena ter udaril 1809 KrcmEl, I | čelom ob tla. – ~"Kaj se mi je le sanjalo?" je vprašal 1810 KrcmEl, I | Kaj se mi je le sanjalo?" je vprašal ves začuden ter 1811 KrcmEl, I | vprašal ves začuden ter je pogledal najprej proti nebu, 1812 KrcmEl, I | tiho in žalostno, dolina je bila temna. ~Najmlajši sin 1813 KrcmEl, I | temna. ~Najmlajši sin se je sklonil čezenj in ga je 1814 KrcmEl, I | je sklonil čezenj in ga je prijel za roko. ~"Oče, oj, 1815 KrcmEl, I | oče!" ~Stari Potnik se je trudoma vzdignil ter se 1816 KrcmEl, I | trudoma vzdignil ter se je vzdramil; težko se je vzdramil, 1817 KrcmEl, I | se je vzdramil; težko se je vzdramil, njegove misli 1818 KrcmEl, I | kralju Matjažu sem bil," je rekel. "Ampak to so bile 1819 KrcmEl, I | sanje." ~"Oče, oj, oče!" je zajokal sin. ~Šla sta počasi 1820 KrcmEl, I | počasi v klanec. Dolina je bila vsa temna pod njima; 1821 KrcmEl, I | kakor silna črna skala se je bila noč zavalila vanjo 1822 KrcmEl, II | II Potnik je imel troje sinov, vsaki 1823 KrcmEl, II | sinov, vsaki izmed njih je bil za troje hlapcev. Starejšemu 1824 KrcmEl, II | troje hlapcev. Starejšemu je bilo dobrih dvajset let, 1825 KrcmEl, II | komaj petnajst. ~Večerjala je vsa družina. Mračilo se 1826 KrcmEl, II | vsa družina. Mračilo se je po dolini, v izbo je sijala 1827 KrcmEl, II | se je po dolini, v izbo je sijala prijazna večerna 1828 KrcmEl, II | pojdemo na leho za potokom," je rekel starejši. ~"Počemu 1829 KrcmEl, II | šli tja in kaj bi tam?" je vprašal oče. ~"Orat," je 1830 KrcmEl, II | je vprašal oče. ~"Orat," je rekel starejši in se je 1831 KrcmEl, II | je rekel starejši in se je začudil. ~"Tam ne bomo nikoli 1832 KrcmEl, II | bomo nikoli več orali," je odgovoril oče. "Tiste lehe 1833 KrcmEl, II | trije hkrati. ~"Ne več!" je vzdihnil oče in je tudi 1834 KrcmEl, II | več!" je vzdihnil oče in je tudi sam odmaknil skledo. ~ 1835 KrcmEl, II | in osramočeni. ~Starejši je izpregovoril: ~"Kako, čemu 1836 KrcmEl, II | povejte, oče!" ~Potnik si je nalil vina, pil je, nato 1837 KrcmEl, II | Potnik si je nalil vina, pil je, nato pa je zmajal z rameni. ~" 1838 KrcmEl, II | nalil vina, pil je, nato pa je zmajal z rameni. ~"Kako 1839 KrcmEl, II | kakor gre oblak: pravkar je še visel na nebu, ali človek 1840 KrcmEl, II | vidi – oblaka ni več. Kam je šel, kako in kedaj?" ~Tako 1841 KrcmEl, II | šel, kako in kedaj?" ~Tako je govoril oče, ali pogledal 1842 KrcmEl, II | niti hlapcem ne. ~Starejši je vstal in je bil ves zamolkel 1843 KrcmEl, II | ne. ~Starejši je vstal in je bil ves zamolkel v obraz; 1844 KrcmEl, II | zamolkel v obraz; rekel je: ~"Povečerjali smo, zdaj 1845 KrcmEl, II | naše domačije." ~Nato se je napotil v dolino in do tistih 1846 KrcmEl, II | kakor vse druge lehe: gledal je in mislil, kako bodo rodile 1847 KrcmEl, II | koliko bodo dale. Zdaj pa se je ozrl nanje in oko se mu 1848 KrcmEl, II | ozrl nanje in oko se mu je zarosilo, kakor da je ugledal 1849 KrcmEl, II | mu je zarosilo, kakor da je ugledal tam užaljeno sestro. 1850 KrcmEl, II | bile izorane, dišalo pa je iz njih tako sočno in blago, 1851 KrcmEl, II | domača zemlja. ~Starejši se je sklonil, pa je zgrabil s 1852 KrcmEl, II | Starejši se je sklonil, pa je zgrabil s pestjo kos vlažne 1853 KrcmEl, II | vlažne prsti. Takrat mu je segla v srce velika bridkost. ~" 1854 KrcmEl, II | svoja dojna prsa!" ~Zalučil je prst na leho in je šel. 1855 KrcmEl, II | Zalučil je prst na leho in je šel. Šel pa je v reber, 1856 KrcmEl, II | na leho in je šel. Šel pa je v reber, do Kovačevih. Nič 1857 KrcmEl, II | preskočil plot, temveč stopil je moško čez hišni prag. ~" 1858 KrcmEl, II | čez hišni prag. ~"Mana!" je poklical v veži. ~Mana je 1859 KrcmEl, II | je poklical v veži. ~Mana je prišla, njen obraz pa je 1860 KrcmEl, II | je prišla, njen obraz pa je bil žalosten; oči niso bile 1861 KrcmEl, II | kakor prej. ~Starejši jo je prijel za roko in je rekel: ~" 1862 KrcmEl, II | jo je prijel za roko in je rekel: ~"Na vrt stopiva, 1863 KrcmEl, II | zmerom." ~Šla sta na vrt, ki je bil ves že v senci; nad 1864 KrcmEl, II | ko sva si v roko segla," je rekel Potnikov. "Na to klop 1865 KrcmEl, II | sklenila ljubezen, se mi je hudo storilo pri srcu." ~ 1866 KrcmEl, II | pri srcu." ~Pogledala ga je prestrašena. ~"Tudi meni 1867 KrcmEl, II | prestrašena. ~"Tudi meni se je hudo storilo tisto noč. 1868 KrcmEl, II | gledala skozi okno, se mi je zazdelo, da so zvezde nenadoma 1869 KrcmEl, II | vse ugasnile, kakor da jih je popila noč; oblaka pa ni 1870 KrcmEl, II | od nikoder in tudi jutro je bilo še daleč." ~Potnikov 1871 KrcmEl, II | bilo še daleč." ~Potnikov je pomislil. ~"To je bilo prav 1872 KrcmEl, II | Potnikov je pomislil. ~"To je bilo prav tisto noč, ko 1873 KrcmEl, II | bilo prav tisto noč, ko je župnik sam videl črne ptice 1874 KrcmEl, II | zasenčile nebeške zvezde. Tako je povedal na prižnici in nam 1875 KrcmEl, II | povedal na prižnici in nam je oznanjal hude čase, mi pa 1876 KrcmEl, II | pa mu nismo verjeli. Zdaj je v grobu, Bog mu daj nebesa, 1877 KrcmEl, II | njegovo oznanjenje pa se je očitno izpolnilo, da bi 1878 KrcmEl, II | se ne bilo tako!" ~Mano je zazeblo do duše; ali na 1879 KrcmEl, II | tudi vetra ni bilo. Rekla je: ~"Strah me je – da bi le 1880 KrcmEl, II | bilo. Rekla je: ~"Strah me je – da bi le vedela, kóga 1881 KrcmEl, II | da bi le vedela, kóga me je strah! Ne bojim se nikogar, 1882 KrcmEl, II | ker nič ne vem, zakaj da je srce žalostno." ~On pa je 1883 KrcmEl, II | je srce žalostno." ~On pa je odgovoril: ~"Kaj me je skrb 1884 KrcmEl, II | pa je odgovoril: ~"Kaj me je skrb in mar, odkod da je 1885 KrcmEl, II | je skrb in mar, odkod da je prišla toča – gorjé, da 1886 KrcmEl, II | prišla toča – gorjé, da je prišla in pobila! Zdi se 1887 KrcmEl, II | tako zamolklo šumi, da je človeka strah in groza. 1888 KrcmEl, II | strah in groza. Tam na dnu je bila pred davnimi časi bogata 1889 KrcmEl, II | časi bogata fara, pa jo je zemlja pogoltnila, zato 1890 KrcmEl, II | živela. – Znamenja kažejo, da je blizu huda ura, jaz pa ne 1891 KrcmEl, II | Kaj misliš in kam?" je vzkliknila Mana. ~"Toliko 1892 KrcmEl, II | pojdem s teboj!" ~Potnikov je dolgo pomislil, nato pa 1893 KrcmEl, II | dolgo pomislil, nato pa je rekel: ~"Ne moreš z menoj. 1894 KrcmEl, II | jo nastopim." ~Nanagloma je vstal in je stopil prednjo. ~" 1895 KrcmEl, II | Nanagloma je vstal in je stopil prednjo. ~"Ampak 1896 KrcmEl, II | izkopal." ~"S teboj pojdem," je vzkliknila Mana; že so bile 1897 KrcmEl, II | dobro in zapomni si, kakšna je moja misel in namera. Moja 1898 KrcmEl, II | misel in namera. Moja misel je ta, da se izpolnijo vsa 1899 KrcmEl, II | ne le tista, ki nam jih je bil župnik razodel. Kakor 1900 KrcmEl, II | župnik razodel. Kakor zakleta je dolina; hiše se majó, gospodarji 1901 KrcmEl, II | poslednji tramovi držé. To je moja misel. Moja namera 1902 KrcmEl, II | moja misel. Moja namera pa je taka: slame ne bom gasil, 1903 KrcmEl, II | bom izpreobračal, dokler je pijan. Kar je oznanjeno, 1904 KrcmEl, II | izpreobračal, dokler je pijan. Kar je oznanjeno, naj se zgodi. 1905 KrcmEl, II | sem njen rodni sin!" ~Mana je bila žalostna, pa je rekla: ~" 1906 KrcmEl, II | Mana je bila žalostna, pa je rekla: ~"Zdaj izpričaj! 1907 KrcmEl, II | Ne hodi odtod!" ~On pa se je nagnil do nje in je počasi 1908 KrcmEl, II | pa se je nagnil do nje in je počasi govoril: ~"Ne pojdem 1909 KrcmEl, II | močan. Temveč pojdem, ker me je strah." ~Pogledala ga je 1910 KrcmEl, II | je strah." ~Pogledala ga je s plahimi očmi. ~"Kakor 1911 KrcmEl, II | videl vsa znamenja, pa me je strah! Senca se je spustila 1912 KrcmEl, II | pa me je strah! Senca se je spustila na to dolino – 1913 KrcmEl, II | to dolino – tudi name se je spustila, strup lije – tudi 1914 KrcmEl, II | pokleknil pred očetom, pa da je vzdignil palico nad menoj, 1915 KrcmEl, II | pljunil v obraz – glej, to je strup. Še včeraj bi bil 1916 KrcmEl, II | jo preklinjal – glej, to je strup. Kdo izmed nas bi 1917 KrcmEl, II | izmed nas bi se bahal, da je varen pred grehom? Srce 1918 KrcmEl, II | smilila ta zemlja? Danes je moja, čegava pa bo jutri? 1919 KrcmEl, II | povodenj odteče." ~Tedaj se ga je Mana oklenila z roko. ~" 1920 KrcmEl, II | Mana oklenila z roko. ~"Če je tebe strah, kako bi mene 1921 KrcmEl, II | ter čakaj name tam, kjer je bil nekoč tvoj rodni prag. 1922 KrcmEl, II | nekoč tvoj rodni prag. Tak je tvoj posel!" ~"Kedaj se 1923 KrcmEl, II | obadva sta čutila, da jima je nalit poln kelih bridkosti 1924 KrcmEl, II | izpila do dna. ~Potnikov se je okrenil proti veži, pa je 1925 KrcmEl, II | je okrenil proti veži, pa je zaslišal glas Kovača gospodarja. 1926 KrcmEl, II | bile nastežaj odprte, Kovač je stal na pragu s palico v 1927 KrcmEl, II | pragu s palico v roki ter je kričal v izbo: ~"Kaj, ali 1928 KrcmEl, II | cesto vse po vrsti. Pa če me je taka volja, zapijem na en 1929 KrcmEl, II | hišo in hlev!" ~Potnikov je šel mimo njega, ni ga pogledal, 1930 KrcmEl, II | ne pozdravil. Kovač pa se je okrenil ter je klical za 1931 KrcmEl, II | Kovač pa se je okrenil ter je klical za njim: ~"Fant, 1932 KrcmEl, II | palico na glavi!" ~Potnikov je šel po svoji poti, ni se 1933 KrcmEl, II | ne odgovoril. Kovač pa je stopil v izbo. ~"Poberi 1934 KrcmEl, II | stopil v izbo. ~"Poberi se!" je ukazal ženi. ~Ko je bil 1935 KrcmEl, II | se!" je ukazal ženi. ~Ko je bil sam, je pljunil predse 1936 KrcmEl, II | ukazal ženi. ~Ko je bil sam, je pljunil predse ter se je 1937 KrcmEl, II | je pljunil predse ter se je udaril s pestjo na čelo 1938 KrcmEl, II | s toliko silo, da se mu je še drugi dan poznala krvava 1939 KrcmEl, II | krvava buška. – ~Potnikov se je nameril po zložni poti ob 1940 KrcmEl, II | rebri do krčme Elijeve, ki je stala na samem. ~"Pogledam 1941 KrcmEl, II | Pogledam si to črno lužo," je rekel. "Kakor črna luža 1942 KrcmEl, II | rekel. "Kakor črna luža je: vse smradljive vode se 1943 KrcmEl, II | so bile prej." ~Od daleč je slišal veselo govorico, 1944 KrcmEl, II | kričavo popevanje. On pa se je ozrl in je videl prelepo, 1945 KrcmEl, II | popevanje. On pa se je ozrl in je videl prelepo, nebeško, 1946 KrcmEl, II | razložiti z besedo, ali občutil je grenko v svojem srcu, da 1947 KrcmEl, II | ga veselo pozdravili, ko je stopil v Elijevo krčmo. 1948 KrcmEl, II | Elijevo krčmo. Elija sam mu je prihitel naproti, ali Potnikov 1949 KrcmEl, II | lizal jo boš, to roko," je pomislil Elija. "Čez leto 1950 KrcmEl, II | da bi jo lizal." ~Nato mu je točil sam. Komaj je Potnikov 1951 KrcmEl, II | Nato mu je točil sam. Komaj je Potnikov okusil vino, se 1952 KrcmEl, II | Potnikov okusil vino, se mu je zagnusilo in porinil je 1953 KrcmEl, II | je zagnusilo in porinil je kozarec od sebe. ~"Ne le 1954 KrcmEl, II | tudi v grla lije strup," je pomislil. "Da izpijem par 1955 KrcmEl, II | o kralju Matjažu." ~Sam je sedel, ni se zmenil za nikogar 1956 KrcmEl, II | nikogar ni pozdravil. Tja je poslušal, kjer se je smejala 1957 KrcmEl, II | Tja je poslušal, kjer se je smejala najglasnejša družba. 1958 KrcmEl, II | najglasnejša družba. Elija sam je slonel tam s komolci na 1959 KrcmEl, II | komolci na mizi, mežikal je ter se prijazno smehljal. 1960 KrcmEl, II | smehljal. Poglavitno besedo pa je govoril človek, ki ga Potnikov 1961 KrcmEl, II | prej ni videl. ~Oblečen je bil v prašne in razcefrane 1962 KrcmEl, II | na koščenih licih se mu je poznalo, da je izkusil pač 1963 KrcmEl, II | licih se mu je poznalo, da je izkusil pač že mnogo hudega. 1964 KrcmEl, II | tako prečudno gibek in uren je bil njegov jezik. ~"Izmed 1965 KrcmEl, II | tistih popotnih ciganov je, ki piščeta kradejo in kozolce 1966 KrcmEl, II | kradejo in kozolce zažigajo," je razsodil Potnikov. ~Iz ust 1967 KrcmEl, II | robate in kosmate kvante, da je celo krčmar Elija majal 1968 KrcmEl, II | Med eno in drugo kvanto je izpraznil cigan svoj kozarec 1969 KrcmEl, II | si tako šaro zbral?" ga je vprašal Elija. ~"Kod da 1970 KrcmEl, II | sklenil v svojem srcu: to je paradiž za lenobe željne 1971 KrcmEl, II | ostani!" ~S temnim očesom ga je pogledal Potnikov starejši, 1972 KrcmEl, II | Potnikov starejši, ali cigan je videl tisti pogled; postavil 1973 KrcmEl, II | videl tisti pogled; postavil je na mizo kozarec, ki ga je 1974 KrcmEl, II | je na mizo kozarec, ki ga je bil že vzdignil do usten. ~" 1975 KrcmEl, II | vzdignil do usten. ~"Kdo pa je tisti, ki me je pogledal, 1976 KrcmEl, II | Kdo pa je tisti, ki me je pogledal, kakor grešnika 1977 KrcmEl, II | grešnika spovednik?" ~Elija se je ozrl in se je zasmejal. ~" 1978 KrcmEl, II | Elija se je ozrl in se je zasmejal. ~"Kar pripoveduj 1979 KrcmEl, II | sam ni vedel, kako se mu je zgodilo. Trikrat že je bil 1980 KrcmEl, II | mu je zgodilo. Trikrat že je bil vzdignil kozarec, trikrat 1981 KrcmEl, II | vzdignil kozarec, trikrat je pil in kozarec je bil prazen. 1982 KrcmEl, II | trikrat je pil in kozarec je bil prazen. Nato pa je roka 1983 KrcmEl, II | kozarec je bil prazen. Nato pa je roka samovoljno segla po 1984 KrcmEl, II | segla po steklenici ter je točila. Že mu je bilo toplo 1985 KrcmEl, II | steklenici ter je točila. Že mu je bilo toplo v lica, že so 1986 KrcmEl, II | svetlejše in veselejše, že je odprl usta, da bi poklical 1987 KrcmEl, II | Kaj ne vidiš, Elija, da je steklenica prazna?" ~Ali 1988 KrcmEl, II | prazna?" ~Ali še predno je poklical, je slišal Elijevo 1989 KrcmEl, II | Ali še predno je poklical, je slišal Elijevo besedo in 1990 KrcmEl, II | Elijevo besedo in zazeblo ga je do nog. Odrinil je steklenico 1991 KrcmEl, II | zazeblo ga je do nog. Odrinil je steklenico tako urno, da 1992 KrcmEl, II | steklenico tako urno, da se je razbila na tleh. Nato je 1993 KrcmEl, II | je razbila na tleh. Nato je vrgel srebrnik na mizo. ~" 1994 KrcmEl, II | ná, svoj groš!" ~Elija je prišel in ga je pogledal 1995 KrcmEl, II | Elija je prišel in ga je pogledal ves osupel. ~"Počemú 1996 KrcmEl, II | osupel. ~"Počemú taka jeza?" je vprašal. ~Potnikov je naširoko 1997 KrcmEl, II | je vprašal. ~Potnikov je naširoko zamahnil z roko 1998 KrcmEl, II | naširoko zamahnil z roko in je šel. ~Komaj je stal pred 1999 KrcmEl, II | z roko in je šel. ~Komaj je stal pred pragom, ga je 2000 KrcmEl, II | je stal pred pragom, ga je spreletela groza. ~"Strah