| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] jasno 1 jate 1 jaz 97 je 4402 jé 1 jece 1 jeco 2 | Frequency [« »] ----- ----- ----- 4402 je 2198 in 1692 se 1031 da | Ivan Cankar Troje povesti IntraText - Concordances je |
Part, Chapter
2501 KrcmEl, IV | korakov pod njim in v klanec je stopil Grajžar, prav tako 2502 KrcmEl, IV | upognjen in betežen, kakor je zmerom hodil. Potnik se 2503 KrcmEl, IV | zmerom hodil. Potnik se je pokrižal ter je obgovoril 2504 KrcmEl, IV | Potnik se je pokrižal ter je obgovoril ubogo dušo: ~" 2505 KrcmEl, IV | svoje grehe delam pokoro," je rekel Grajžar, "kakor jo 2506 KrcmEl, IV | ti delal za svoje." ~In je šel počasi v klanec, upognjen 2507 KrcmEl, IV | si bil in sanjalo se ti je," mu je očital neveren sosed. " 2508 KrcmEl, IV | in sanjalo se ti je," mu je očital neveren sosed. "Grajžar 2509 KrcmEl, IV | neveren sosed. "Grajžar je mrtev in pokopan, trava 2510 KrcmEl, IV | vsega hudega." ~Kakor slana je ležal strah na srcih. Teden 2511 KrcmEl, IV | vesele besede. ~Malo gostov je imel ob tistih časih krčmar 2512 KrcmEl, IV | časih krčmar Elija. Komaj se je mračilo, je pobegnil poslednji 2513 KrcmEl, IV | Elija. Komaj se je mračilo, je pobegnil poslednji pivec 2514 KrcmEl, IV | zaklete hiše. Edini cigan je sedel v svojem temnem kotu 2515 KrcmEl, IV | pesmi in kvante. Elija mu je točil za vbogajme, ker mu 2516 KrcmEl, IV | točil za vbogajme, ker mu je bilo dolgčas samemu, za 2517 KrcmEl, IV | samemu, za plačilo pa ga je cigan vedril in tolažil. ~" 2518 KrcmEl, IV | boj, krčmar Elija; kadar je jabolko zrelo, pade z drevesa 2519 KrcmEl, IV | svoji bistri pameti. Ko je minilo sedem dni, je bilo 2520 KrcmEl, IV | Ko je minilo sedem dni, je bilo faranom dolgčas, pa 2521 KrcmEl, IV | pod Elijevo streho. Krčmar je stal na pragu in jih je 2522 KrcmEl, IV | je stal na pragu in jih je pozdravljal z veselim obrazom 2523 KrcmEl, IV | vsakega posebej. Tudi faranom je bilo prijetno pri srcu – 2524 KrcmEl, IV | srcu – kakor človeku, ki je bil teden dni zdoma, pa 2525 KrcmEl, IV | stisne k topli peči. ~Elija je točil do pozne noči; do 2526 KrcmEl, IV | pozne noči; do pozne noči se je razlegalo petje po fari. ~" 2527 KrcmEl, IV | veselja in žejnim vina." ~"To je beseda," se je razveselil 2528 KrcmEl, IV | vina." ~"To je beseda," se je razveselil Elija. "Kimavcu 2529 KrcmEl, IV | rodila zemlja; dobra volja pa je že pol žetve." ~In vse je 2530 KrcmEl, IV | je že pol žetve." ~In vse je bilo, kakor je oznanil cigan: 2531 KrcmEl, IV | In vse je bilo, kakor je oznanil cigan: noč za nočjo 2532 KrcmEl, IV | oznanil cigan: noč za nočjo se je razlegala prešerna pesem 2533 KrcmEl, IV | po dolini; Elijeva krčma je bila ob nedeljah in praznikih 2534 KrcmEl, IV | praznikih tako polna, da se je gostom smilil ubogi krčmar, 2535 KrcmEl, IV | smilil ubogi krčmar, ki je bil ves pôten in zasopljen; 2536 KrcmEl, IV | prečudno: Grajžarjeva duša je zadobila mir, nihče ga ni 2537 KrcmEl, IV | podnevi in ne ponoči, izginil je brez sledu kakor njegov 2538 KrcmEl, IV | Jeseni, že v oktobru, pa se je nenadoma splašila vsa dolina. ~ 2539 KrcmEl, IV | splašila vsa dolina. ~Kovač se je pripeljal iz mesta, spravil 2540 KrcmEl, IV | pripeljal iz mesta, spravil je voz in konja ter se je napotil 2541 KrcmEl, IV | spravil je voz in konja ter se je napotil v krčmo kakor je 2542 KrcmEl, IV | je napotil v krčmo kakor je bil, še z bičem v roki. ~ 2543 KrcmEl, IV | bičem v roki. ~Elija ga je veselo pozdravil, Kovač 2544 KrcmEl, IV | veselo pozdravil, Kovač pa je rekel: ~"Ne bom sedel in 2545 KrcmEl, IV | in vino ne škodi jeziku," je odgovoril krčmar. ~Kovač 2546 KrcmEl, IV | odgovoril krčmar. ~Kovač ga je temno pogledal. ~"Čuj, žid! 2547 KrcmEl, IV | Žid, kaj praviš?" ~Elija je pomežiknil, kakor da se 2548 KrcmEl, IV | pomežiknil, kakor da se mu je bilo zableščalo, in je privzdignil 2549 KrcmEl, IV | mu je bilo zableščalo, in je privzdignil rameni. ~"Kaj 2550 KrcmEl, IV | Ne boš tako opravil!" je vzrojil Kovač. "Povej, če 2551 KrcmEl, IV | sem, ti veš." ~Elija ga je lokavo pogledal izpod obrvi 2552 KrcmEl, IV | pogledal izpod obrvi in se je umaknil za korak. ~"Vem, 2553 KrcmEl, IV | si, zato ne dam!" ~Kovač je osupnil. ~"Doslej si dajal, 2554 KrcmEl, IV | odiral." ~Krčmarjev obraz pa je bil nenadoma ves trd in 2555 KrcmEl, IV | nisi več gospodar." ~Kovač je planil do njega. ~"Kaj si 2556 KrcmEl, IV | Reci še enkrat!" ~Krčmar se je umaknil, iztegnil je roke 2557 KrcmEl, IV | se je umaknil, iztegnil je roke proti njemu in je kričal: ~" 2558 KrcmEl, IV | iztegnil je roke proti njemu in je kričal: ~"Na pomagáj, ljudje, 2559 KrcmEl, IV | ljudje, na pomagáj!" ~Kovač je zaobrnil bič in je udaril 2560 KrcmEl, IV | Kovač je zaobrnil bič in je udaril z okovanim koncem. 2561 KrcmEl, IV | udaril z okovanim koncem. Ko je udaril prvikrat, se je ulila 2562 KrcmEl, IV | Ko je udaril prvikrat, se je ulila krčmarju kri preko 2563 KrcmEl, IV | krčmarju kri preko lica; udaril je drugikrat in krčmar se je 2564 KrcmEl, IV | je drugikrat in krčmar se je zgrudil na obraz. ~"Ná, 2565 KrcmEl, IV | na obraz. ~"Ná, živina," je rekel Kovač in ga je sunil 2566 KrcmEl, IV | živina," je rekel Kovač in ga je sunil z nogo, da se je zavalil 2567 KrcmEl, IV | ga je sunil z nogo, da se je zavalil pod mizo. "Zdaj 2568 KrcmEl, IV | da nisem Grajžar!" ~Nato je stopil k mizi, natočil si 2569 KrcmEl, IV | stopil k mizi, natočil si je kozarec vina in ga je izpil 2570 KrcmEl, IV | si je kozarec vina in ga je izpil na en sam dušek. Zaloputnil 2571 KrcmEl, IV | en sam dušek. Zaloputnil je duri za seboj ter se je 2572 KrcmEl, IV | je duri za seboj ter se je napotil proti domu s tako 2573 KrcmEl, IV | in mirnim srcem, kakor da je bil opravil bogoslužno delo. ~ 2574 KrcmEl, IV | opravil bogoslužno delo. ~Doma je poklical ženo in otroke 2575 KrcmEl, IV | poklical ženo in otroke ter jim je rekel: ~"Veliko hudega sem 2576 KrcmEl, IV | temveč molite zame!" ~Družina je naglas zajokala, ko je slišala 2577 KrcmEl, IV | Družina je naglas zajokala, ko je slišala take besede. Še 2578 KrcmEl, IV | in ni klonil glave. ~"Ali je mrtev?" je vprašal. ~"Molči!" 2579 KrcmEl, IV | glave. ~"Ali je mrtev?" je vprašal. ~"Molči!" je odgovoril 2580 KrcmEl, IV | je vprašal. ~"Molči!" je odgovoril orožnik. ~Osupli 2581 KrcmEl, IV | stali sosedje ob poti. ~"Ali je izdihnil žid?" jih je vprašal 2582 KrcmEl, IV | Ali je izdihnil žid?" jih je vprašal Kovač. ~"Premalo 2583 KrcmEl, IV | mahnil, preslabo si meril," je vzkliknil sosed. ~In še 2584 KrcmEl, IV | vzkliknil sosed. ~In še jih je ogovoril Kovač: ~"Ne prestopite 2585 KrcmEl, IV | kamor grem jaz!" ~"Molči!" je ukazal orožnik. ~Za njim 2586 KrcmEl, IV | ukazal orožnik. ~Za njim je šla dolga procesija faranov, 2587 KrcmEl, IV | Ob oknu podstrešne izbe je slonel Elija; bled je bil 2588 KrcmEl, IV | izbe je slonel Elija; bled je bil v lica in glavo je imel 2589 KrcmEl, IV | bled je bil v lica in glavo je imel obvezano. Vsi so se 2590 KrcmEl, IV | so se ozrli nanj, on pa je gledal na cesto in tih smehljaj 2591 KrcmEl, IV | cesto in tih smehljaj se je prikazal na njegovih ustnih. ~ 2592 KrcmEl, IV | njegovih ustnih. ~Kolikor dalj je šla procesija, toliko krajša 2593 KrcmEl, IV | procesija, toliko krajša je bila; sosed za sosedom se 2594 KrcmEl, IV | bila; sosed za sosedom se je vračal, in ko je stal Kovač 2595 KrcmEl, IV | sosedom se je vračal, in ko je stal Kovač na hribu, je 2596 KrcmEl, IV | je stal Kovač na hribu, je bilo z njim le troje orožnikov. ~" 2597 KrcmEl, IV | troje orožnikov. ~"Škoda ga je," so rekli sosedje in so 2598 KrcmEl, IV | se tolažili. "Nagle jeze je bil zmerom, zdaj pa se mu 2599 KrcmEl, IV | bil zmerom, zdaj pa se mu je slabo sponesla ta jeza. 2600 KrcmEl, IV | sponesla ta jeza. Sam si je naložil, sam naj nosi!" ~ 2601 KrcmEl, IV | Elijevi krčmi, točila pa jim je dekla. – Na zimo, že blizu 2602 KrcmEl, IV | Na zimo, že blizu božiča, je osupnila vdrugič dolina 2603 KrcmEl, IV | dolina osojniška. ~Elija se je bil za silo popravil in 2604 KrcmEl, IV | bil za silo popravil in je prihajal pozdravljat svoje 2605 KrcmEl, IV | svoje goste. Izpod las se mu je vlekla do obrvi široka rdeča 2606 KrcmEl, IV | rdeča brazgotina, v lica je bil siv in suh. ~"Kako je 2607 KrcmEl, IV | je bil siv in suh. ~"Kako je zdravje?" so ga vpraševali. ~" 2608 KrcmEl, IV | se spogledali, krčmar pa je razložil: ~"Sam si jih je 2609 KrcmEl, IV | je razložil: ~"Sam si jih je prisodil, tistih pet let. 2610 KrcmEl, IV | Še vprašali ga niso, pa je rekel: Žal mi je, da ga 2611 KrcmEl, IV | niso, pa je rekel: Žal mi je, da ga nisem ubil; ubiti 2612 KrcmEl, IV | ubiti sem ga mislil. – Tako je, ljudje božji, če je človek 2613 KrcmEl, IV | Tako je, ljudje božji, če je človek nagle jeze." ~Ko 2614 KrcmEl, IV | pod večer gostje razšli, je ostal še sam Martinov v 2615 KrcmEl, IV | krčmi. ~"Kaj pa ti?" ga je vprašal Elija in je podvil 2616 KrcmEl, IV | ga je vprašal Elija in je podvil svetilko. "Čas je, 2617 KrcmEl, IV | je podvil svetilko. "Čas je, pozna je že ura." ~Martinov 2618 KrcmEl, IV | svetilko. "Čas je, pozna je že ura." ~Martinov je imel 2619 KrcmEl, IV | pozna je že ura." ~Martinov je imel vino v glavi, pa je 2620 KrcmEl, IV | je imel vino v glavi, pa je sedel za mizo in se je smejal. ~" 2621 KrcmEl, IV | pa je sedel za mizo in se je smejal. ~"Le toči, Elija, 2622 KrcmEl, IV | Kar nakratko povej," je rekel Elija in je stal za 2623 KrcmEl, IV | povej," je rekel Elija in je stal za durmi. ~"Nakratko 2624 KrcmEl, IV | nečem, tako sem rekel," je potrdil krčmar. ~"Nato pa 2625 KrcmEl, IV | zemlje nimam, kolikor bi je s tolarjem pokril." ~"Tudi 2626 KrcmEl, IV | preselim." ~Martinov se je tako veselo zasmejal, da 2627 KrcmEl, IV | tako veselo zasmejal, da ga je krčmar ves začuden pogledal. ~" 2628 KrcmEl, IV | spomlad že, na spomlad," je odgovoril Elija. ~"Torej 2629 KrcmEl, IV | pa mi še natoči." ~Krčmar je točil, natihem pa je premišljeval: " 2630 KrcmEl, IV | Krčmar je točil, natihem pa je premišljeval: "Ali je do 2631 KrcmEl, IV | pa je premišljeval: "Ali je do dobrega pijan, ali se 2632 KrcmEl, IV | dobrega pijan, ali se mu je zmešalo od bridkosti, ali 2633 KrcmEl, IV | skrito hudobijo?" ~Martinov je pil, pa se je mahoma okrenil 2634 KrcmEl, IV | Martinov je pil, pa se je mahoma okrenil do krčmarja. ~" 2635 KrcmEl, IV | Stoj, žid. Hiša, praviš, da je tvoja. Ali je tvoj tudi 2636 KrcmEl, IV | praviš, da je tvoja. Ali je tvoj tudi hlev?" ~"Tudi 2637 KrcmEl, IV | Moj!" "Glej ga, vse je njegovo! Navsezadnje tudi 2638 KrcmEl, IV | zidanica!" ~Martinov si je točil sam, vstal je in je 2639 KrcmEl, IV | Martinov si je točil sam, vstal je in je visoko vzdignil kozarec. ~" 2640 KrcmEl, IV | je točil sam, vstal je in je visoko vzdignil kozarec. ~" 2641 KrcmEl, IV | Bog vsega hudega!" ~Izpil je, nato pa se je tako smejal, 2642 KrcmEl, IV | Izpil je, nato pa se je tako smejal, da se mu je 2643 KrcmEl, IV | je tako smejal, da se mu je tresel ves život. ~"Lahko 2644 KrcmEl, IV | život. ~"Lahko noč, Elija," je rekel in je šel. ~Krčmar 2645 KrcmEl, IV | noč, Elija," je rekel in je šel. ~Krčmar je stal na 2646 KrcmEl, IV | rekel in je šel. ~Krčmar je stal na pragu in je gledal 2647 KrcmEl, IV | Krčmar je stal na pragu in je gledal za njim, dokler ni 2648 KrcmEl, IV | utonila v noč. Nazadnje je zamahnil z roko in je pljunil. ~" 2649 KrcmEl, IV | Nazadnje je zamahnil z roko in je pljunil. ~"Pijan je od vina 2650 KrcmEl, IV | roko in je pljunil. ~"Pijan je od vina in od žalosti." ~ 2651 KrcmEl, IV | vina in od žalosti." ~Pa je šel ter se je zaklenil v 2652 KrcmEl, IV | žalosti." ~Pa je šel ter se je zaklenil v svojo podstrešno 2653 KrcmEl, IV | Ni še dobro zadremal, ko je vztrepetal od groze ter 2654 KrcmEl, IV | postelje. Zazdelo se mu je, da se je okno potihoma 2655 KrcmEl, IV | Zazdelo se mu je, da se je okno potihoma odpahnilo 2656 KrcmEl, IV | Grajžarjev obraz. Krčmar je stal sredi izbe in se je 2657 KrcmEl, IV | je stal sredi izbe in se je tresel od mraza, ali ne 2658 KrcmEl, IV | duha ni bilo. ~Takrat pa je ugledal, da je okno svetlejše 2659 KrcmEl, IV | Takrat pa je ugledal, da je okno svetlejše in da je 2660 KrcmEl, IV | je okno svetlejše in da je zunaj luč. Potegnil je zagrinjalo 2661 KrcmEl, IV | da je zunaj luč. Potegnil je zagrinjalo v stran in pred 2662 KrcmEl, IV | stran in pred očmi se mu je zazibalo. ~V žarki luči 2663 KrcmEl, IV | zazibalo. ~V žarki luči se je svetila vsa dolina do hriba 2664 KrcmEl, IV | in do neba. Krčmarju se je bleščalo od tolike svetlobe; 2665 KrcmEl, IV | gori en sam hlev, ali pa je v plamenu vsa fara. Kakor 2666 KrcmEl, IV | so ugasnile. ~Krčmar si je ogrnil svojo črno suknjo 2667 KrcmEl, IV | ogrnil svojo črno suknjo in je planil na cesto. Privzdignil 2668 KrcmEl, IV | planil na cesto. Privzdignil je suknjo do kolen in je hitel 2669 KrcmEl, IV | Privzdignil je suknjo do kolen in je hitel v dolino, kakor ni 2670 KrcmEl, IV | nikoli. ~Na pol poti ga je zgrabilo za ramo tako krepko, 2671 KrcmEl, IV | za ramo tako krepko, da je omahnil v kolobarju. ~"Elija, 2672 KrcmEl, IV | Postoj, Elija!" ~"Izpusti!" je kričal krčmar in kolena 2673 KrcmEl, IV | ozri se v dolino – tam je tvoj dom, tja se boš selil! 2674 KrcmEl, IV | se boš selil! Ves svetal je, svetlejši od sonca, celo 2675 KrcmEl, IV | celo ponoči! In tudi hlev je zraven: živina je v njem, 2676 KrcmEl, IV | tudi hlev je zraven: živina je v njem, ampak ponoči so 2677 KrcmEl, IV | mi še dalje." ~Martinov je hitel v noč, Elija pa je 2678 KrcmEl, IV | je hitel v noč, Elija pa je stal na poti, tih in trd, 2679 KrcmEl, IV | od kamna. Ali nenadoma ga je spreletela črna misel in 2680 KrcmEl, IV | spreletela črna misel in vrnil se je proti domu z jadrnim korakom, 2681 KrcmEl, IV | ves zasopljen. ~Pred hišo je stal cigan in je gledal 2682 KrcmEl, IV | Pred hišo je stal cigan in je gledal v dolino; z dlanjo 2683 KrcmEl, IV | gledal v dolino; z dlanjo si je bil zasenčil oči, ker se 2684 KrcmEl, IV | zasenčil oči, ker se mu je bleščalo od žarke svetlobe. ~" 2685 KrcmEl, IV | od žarke svetlobe. ~"Ali je že bil tukaj, ali je že 2686 KrcmEl, IV | Ali je že bil tukaj, ali je že prišel tod mimo?" je 2687 KrcmEl, IV | je že prišel tod mimo?" je vzkriknil Elija. ~"Kdo?" 2688 KrcmEl, IV | vzkriknil Elija. ~"Kdo?" se je začudil cigan. ~"Bog bodi 2689 KrcmEl, IV | bilo in ga ne bo, pozabil je!" si je oddahnil krčmar. ~" 2690 KrcmEl, IV | ga ne bo, pozabil je!" si je oddahnil krčmar. ~"Kdo je 2691 KrcmEl, IV | je oddahnil krčmar. ~"Kdo je pozabil in kaj?" je izpraševal 2692 KrcmEl, IV | Kdo je pozabil in kaj?" je izpraševal cigan. ~Elija 2693 KrcmEl, IV | izpraševal cigan. ~Elija pa se je razsrdil. ~"Čemu ne greš 2694 KrcmEl, IV | tega kraja se lepše vidi," je mirno odgovoril cigan in 2695 KrcmEl, IV | se ni ganil. ~Elija pa se je vrnil v dolino, dasi je 2696 KrcmEl, IV | je vrnil v dolino, dasi je bil ves truden in bolan. 2697 KrcmEl, IV | in bolan. Rana na čelu ga je zaskelela in se je odpirala, 2698 KrcmEl, IV | čelu ga je zaskelela in se je odpirala, pred očmi se mu 2699 KrcmEl, IV | odpirala, pred očmi se mu je majalo. ~Ko je prišel do 2700 KrcmEl, IV | očmi se mu je majalo. ~Ko je prišel do farovža, se je 2701 KrcmEl, IV | je prišel do farovža, se je s silnim truščem zrušila 2702 KrcmEl, IV | hiša in iz črnega tramovja je švignil plamen do neba. 2703 KrcmEl, IV | Tudi farovška streha se je bila že trikrat vnela in 2704 KrcmEl, IV | kmetje s polnimi škafi; komaj je iskra planila, je bila udušena. 2705 KrcmEl, IV | komaj je iskra planila, je bila udušena. Za Martinovo 2706 KrcmEl, IV | gasite, ljudje krščanski?" je kričal Elija. ~Kmet ga je 2707 KrcmEl, IV | je kričal Elija. ~Kmet ga je sunil v stran. ~"Daj sam, 2708 KrcmEl, IV | opravil! Spoti!" ~Elija je omahnil tako blizu ognja, 2709 KrcmEl, IV | tako blizu ognja, da ga je zapeklo v roke in lica. ~" 2710 KrcmEl, IV | roke in lica. ~"Gasite!" je kričal. ~"Kaj je hiša tvoja?" 2711 KrcmEl, IV | Gasite!" je kričal. ~"Kaj je hiša tvoja?" ga je vprašala 2712 KrcmEl, IV | Kaj je hiša tvoja?" ga je vprašala ženska. "Še Bog, 2713 KrcmEl, IV | Bog, da smo rešili, kar se je rešiti dalo, ta pa bi zmerjal 2714 KrcmEl, IV | in ukazoval." ~Prisopel je kmet s polnim vedrom. ~" 2715 KrcmEl, IV | so strmeli nanj, da jih je skoraj na obrazu čutil. ~" 2716 KrcmEl, IV | nam ni prinesel sreče! Kar je med nami, se ljudje obešajo 2717 KrcmEl, IV | ni rekel besede, povesil je glavo in je stopil v senco. 2718 KrcmEl, IV | besede, povesil je glavo in je stopil v senco. Ni jim odgovoril 2719 KrcmEl, IV | naglas, ali odgovoril jim je v svojem srcu: ~"Za vsako 2720 KrcmEl, IV | natanko tehtnico in moj spomin je verna knjiga, ki se nikoli 2721 KrcmEl, IV | Počasi in ves upognjen se je napotil v klanec proti domu. 2722 KrcmEl, IV | klanec proti domu. Spotoma se je oziral po dolini in po rebri; 2723 KrcmEl, IV | od hleva in od skednja se je še svetilo, ali plamen je 2724 KrcmEl, IV | je še svetilo, ali plamen je bil zmerom nižji in se je 2725 KrcmEl, IV | je bil zmerom nižji in se je dušil v dimu; kozolec je 2726 KrcmEl, IV | je dušil v dimu; kozolec je gorel na rebri kakor visok 2727 KrcmEl, IV | nihče ga ni gasil, ker je stal na samem in ker tudi 2728 KrcmEl, IV | na oni strani doline se je kadilo. ~"Ničesar ni pozabil, 2729 KrcmEl, IV | pozabil, prav ničesar ne!" je zavzdihnil krčmar in se 2730 KrcmEl, IV | zavzdihnil krčmar in se je z obema rokama zgrabil za 2731 KrcmEl, IV | za glavo. Kaplja krvi se je prikazala iz rane in mu 2732 KrcmEl, IV | prikazala iz rane in mu je omočila dlan. ~Ko je stopil 2733 KrcmEl, IV | mu je omočila dlan. ~Ko je stopil v izbo, je sedel 2734 KrcmEl, IV | dlan. ~Ko je stopil v izbo, je sedel za mizo cigan in si 2735 KrcmEl, IV | sedel za mizo cigan in si je točil sam. Tiho je žvižgal 2736 KrcmEl, IV | in si je točil sam. Tiho je žvižgal in popeval zase; 2737 KrcmEl, IV | in popeval zase; očitno je bil dobre volje, tudi oči 2738 KrcmEl, IV | svetile kakor nikoli. ~Elija je vzdignil steklenico, dvakrat 2739 KrcmEl, IV | vzdignil steklenico, dvakrat si je natočil in je obakrat na 2740 KrcmEl, IV | dvakrat si je natočil in je obakrat na dušek izpil. 2741 KrcmEl, IV | obakrat na dušek izpil. Nato je omahnil za mizo. ~"Namoči 2742 KrcmEl, IV | mrzli vodi, pa jo prinesi," je prosil cigana. ~Cigan je 2743 KrcmEl, IV | je prosil cigana. ~Cigan je ubogal in krčmar si je ovil 2744 KrcmEl, IV | Cigan je ubogal in krčmar si je ovil cunjo okoli glave. 2745 KrcmEl, IV | okoli glave. Njegov pogled je bil ves moten in bolan. ~" 2746 KrcmEl, IV | res tako velik razbojnik?" je vprašal s trudnim glasom. ~" 2747 KrcmEl, IV | med same ovce." ~Krčmar je naslonil v dlani razbolelo 2748 KrcmEl, IV | Glej, časih pride ura, ko je človeka strah in ko mu je 2749 KrcmEl, IV | je človeka strah in ko mu je hudo, da je sam. Nocoj je 2750 KrcmEl, IV | strah in ko mu je hudo, da je sam. Nocoj je udarila zame 2751 KrcmEl, IV | je hudo, da je sam. Nocoj je udarila zame taka ura. – 2752 KrcmEl, IV | toči mi, cigan!" ~Cigan je točil, krčmar je pil. ~" 2753 KrcmEl, IV | Cigan je točil, krčmar je pil. ~"Drugače nisem slaboten 2754 KrcmEl, IV | se staram, ali pa se mi je v glavi nekaj razmeknilo, 2755 KrcmEl, IV | nekaj razmeknilo, ker me je bil lopnil tisti razbojnik." ~ 2756 KrcmEl, IV | tisti razbojnik." ~Počasi je govoril krčmar, s težkim, 2757 KrcmEl, IV | težkim, tihim glasom; cigan je verno poslušal in se je 2758 KrcmEl, IV | je verno poslušal in se je smehljal. ~"Ne staraš se 2759 KrcmEl, IV | smehljal. ~"Ne staraš se ne," je rekel. "Starejši sem od 2760 KrcmEl, IV | Starejši sem od tebe, čeprav je moja brada črna. Tudi lopnil 2761 KrcmEl, IV | bili možgani razcepili, saj je rana komaj za prst široka. 2762 KrcmEl, IV | prst široka. Ampak lahko je, da se je volk tako preobjedel 2763 KrcmEl, IV | široka. Ampak lahko je, da se je volk tako preobjedel tolstih 2764 KrcmEl, IV | preobjedel tolstih ovac, da mu je navsezadnje segla v žile 2765 KrcmEl, IV | ovčja kri. Pripetilo se je mnogokdaj, da se je velik 2766 KrcmEl, IV | Pripetilo se je mnogokdaj, da se je velik harambaša pobabil, 2767 KrcmEl, IV | velik harambaša pobabil, ker je živel med babami." ~Elija 2768 KrcmEl, IV | živel med babami." ~Elija ga je temno pogledal. ~"Ali res 2769 KrcmEl, IV | izkušnjavec?" ~Cigan se je zasmejal. ~"Čemu bi se tebi 2770 KrcmEl, IV | od vrha do tal?" ~Točil je sebi in krčmarju. Ko je 2771 KrcmEl, IV | je sebi in krčmarju. Ko je krčmar izpil, mu je roka 2772 KrcmEl, IV | Ko je krčmar izpil, mu je roka omahnila in ozrl se 2773 KrcmEl, IV | roka omahnila in ozrl se je ves prestrašen. ~"Pil sem 2774 KrcmEl, IV | cigan? Glej, vsa vroča je že cunja, izplakni jo!" ~ 2775 KrcmEl, IV | izplakni jo!" ~Jezik se mu je opletal od slabosti in od 2776 KrcmEl, IV | slabosti in od vina. Ko si je obvezal glavo, je vzdihovaje 2777 KrcmEl, IV | Ko si je obvezal glavo, je vzdihovaje vstal. ~"Zdaj 2778 KrcmEl, IV | ta samotna, dolga noč," je vzdihoval. Ko sta stopila 2779 KrcmEl, IV | Ko sta stopila v izbo, je cigan prižgal svečo, krčmar 2780 KrcmEl, IV | prižgal svečo, krčmar pa je v suknji legel na posteljo. ~" 2781 KrcmEl, IV | bom lažje spal." ~Cigan je prinesel vina. ~"Zaklenil 2782 KrcmEl, IV | vina. ~"Zaklenil bom sam!" je rekel krčmar, cigan pa se 2783 KrcmEl, IV | rekel krčmar, cigan pa se je vrnil v spodnjo izbo. ~Komaj 2784 KrcmEl, IV | vrnil v spodnjo izbo. ~Komaj je bil krčmar sam, se je trudoma 2785 KrcmEl, IV | Komaj je bil krčmar sam, se je trudoma vzdignil iz postelje 2786 KrcmEl, IV | vzdignil iz postelje in je stopil do okna. ~Le malokdaj 2787 KrcmEl, IV | do okna. ~Le malokdaj se je še zaiskrilo iz pogorišča. 2788 KrcmEl, IV | zaiskrilo iz pogorišča. Krčmar je razločil temne sence kmetov, 2789 KrcmEl, IV | iskre izpod tramovja ter je ne zanesel na sosedovo streho. ~ 2790 KrcmEl, IV | sosedovo streho. ~Kakor je bil krčmar bolan in omamljen, 2791 KrcmEl, IV | vsako hudo misel." ~Tako je rekel v svojem srcu. Ali 2792 KrcmEl, IV | potolažil in ne ozdravil. Ko je legel vdrugič, je zatisnil 2793 KrcmEl, IV | ozdravil. Ko je legel vdrugič, je zatisnil oči, spanja pa 2794 KrcmEl, IV | spanja pa ni bilo. Natočil si je vina; ali ko je pil, se 2795 KrcmEl, IV | Natočil si je vina; ali ko je pil, se mu je roka tresla 2796 KrcmEl, IV | vina; ali ko je pil, se mu je roka tresla in vino se je 2797 KrcmEl, IV | je roka tresla in vino se je razlivalo po vzglavju in 2798 KrcmEl, IV | vzglavju in po rjuhi. Luč ga je skelela v oči, upihniti 2799 KrcmEl, IV | skelela v oči, upihniti pa je ni maral. ~"Da bi že noč 2800 KrcmEl, IV | in ne zaspan." ~Ali noč je bila dolga, nebo je bilo 2801 KrcmEl, IV | noč je bila dolga, nebo je bilo temno, zarje od nikoder. ~" 2802 KrcmEl, IV | do katerega Boga?" ~Vstal je, pot mu je lil od obraza, 2803 KrcmEl, IV | Boga?" ~Vstal je, pot mu je lil od obraza, život pa 2804 KrcmEl, IV | lil od obraza, život pa mu je stresal mraz. ~"Družbe je 2805 KrcmEl, IV | je stresal mraz. ~"Družbe je treba! V družbi se bo oko 2806 KrcmEl, IV | glava sama klonila. Odprta je izba, cigan pije, kaj bi 2807 KrcmEl, IV | kaj bi drugače?" ~Omahnil je do okna in ga je odprl. ~" 2808 KrcmEl, IV | Omahnil je do okna in ga je odprl. ~"Cigan! Pridi, cigan! 2809 KrcmEl, IV | ni bilo odgovora. Veter je zapihal, iz doline je švignila 2810 KrcmEl, IV | Veter je zapihal, iz doline je švignila iskra in je ugasnila 2811 KrcmEl, IV | doline je švignila iskra in je ugasnila visoko pod nebom, 2812 KrcmEl, IV | pod nebom, pred hišo pa se je zamajala črna tepka, tako 2813 KrcmEl, IV | zamajala črna tepka, tako da je dolga veja udarila skoraj 2814 KrcmEl, IV | skoraj do okna. ~Krčmar je zaloputnil okno, ugasnil 2815 KrcmEl, IV | zaloputnil okno, ugasnil je svečo in se je skril pod 2816 KrcmEl, IV | ugasnil je svečo in se je skril pod odejo. Mraz ga 2817 KrcmEl, IV | skril pod odejo. Mraz ga je tresel do jutra in zadremal 2818 KrcmEl, IV | tresel do jutra in zadremal je šele, ko se je nad hribom 2819 KrcmEl, IV | zadremal je šele, ko se je nad hribom zasvetila rumena 2820 KrcmEl, IV | Spodaj v samotni izbi pa je sedel cigan, točil si je 2821 KrcmEl, IV | je sedel cigan, točil si je kozarec za kozarcem in je 2822 KrcmEl, IV | je kozarec za kozarcem in je tiho popeval vesele pesmi. 2823 KrcmEl, IV | vesele pesmi. Šele ob zori je upihnil luč. ~ 2824 KrcmEl, V | V Ko se je tajal sneg in je pihal od 2825 KrcmEl, V | Ko se je tajal sneg in je pihal od juga toplejši veter, 2826 KrcmEl, V | juga toplejši veter, se je Potnikov najmlajši napravljal 2827 KrcmEl, V | svet. Dolgo in težko se je napravljal; noga ni hotela 2828 KrcmEl, V | rodne hiše. Zakaj od nekdaj je bil mehak v svojem srcu, 2829 KrcmEl, V | materin otrok. ~Oziral se je po dolini, po lehah, ki 2830 KrcmEl, V | zadnjega snega. Oziral se je in od bridkosti so se mu 2831 KrcmEl, V | senožetih? Toliko zemlje je bilo naše, da bi je ne premeril 2832 KrcmEl, V | zemlje je bilo naše, da bi je ne premeril z očmi, zdaj 2833 KrcmEl, V | in bi se ne upehal! Kam je izginila vsa ta lepota? 2834 KrcmEl, V | izginila vsa ta lepota? Kam se je vzdignila, ali kam utopila? 2835 KrcmEl, V | kam utopila? Kakor da jo je slana vzela čez noč! Jaz 2836 KrcmEl, V | noč! Jaz pa pojdem; čas je že in zadnja ura; da bi 2837 KrcmEl, V | same žalosti." ~Ali gledal je in odlašal; težke so mu 2838 KrcmEl, V | zemljo prirasle. ~Mati mu je strahoma gledala v obraz, 2839 KrcmEl, V | strahoma gledala v obraz, ki je bil zmerom bolj bled; in 2840 KrcmEl, V | zmerom bolj bled; in slišala je vse besede, kakor jih je 2841 KrcmEl, V | je vse besede, kakor jih je govoril sam v svojem srcu. ~ 2842 KrcmEl, V | sam v svojem srcu. ~Rekel je zvečer: ~"Mati, nocoj še 2843 KrcmEl, V | jutri pa pojdem!" ~Mati ga je pogledala z žalostnimi očmi. ~" 2844 KrcmEl, V | nimam na svetu." ~Ostal je še ves dan, zvečer pa je 2845 KrcmEl, V | je še ves dan, zvečer pa je rekel, kakor je rekel vsak 2846 KrcmEl, V | zvečer pa je rekel, kakor je rekel vsak večer: ~"Jutri 2847 KrcmEl, V | pojdem!" ~In vsak večer je mati zajokala in je prosila: ~" 2848 KrcmEl, V | večer je mati zajokala in je prosila: ~"Potrpi še, ti 2849 KrcmEl, V | ti moj poslednji!" ~On pa je premišljeval v svojem plahem 2850 KrcmEl, V | kamor kaže pot! Zdaj pa je moja misel že vsa malodušna 2851 KrcmEl, V | Nič ni rekel, tiho je šel pod streho in je povezal 2852 KrcmEl, V | tiho je šel pod streho in je povezal svojo culo. Nato 2853 KrcmEl, V | povezal svojo culo. Nato je stopil pred hišo in tako 2854 KrcmEl, V | pred hišo in tako hudo mu je bilo, da bi naglas zajokal. ~ 2855 KrcmEl, V | sijale, topla spomladanja noč je bila. Vas je spala, le v 2856 KrcmEl, V | spomladanja noč je bila. Vas je spala, le v Elijevi krčmi 2857 KrcmEl, V | bila okna še svetla. ~Sedel je na kamen ob klancu in je 2858 KrcmEl, V | je na kamen ob klancu in je oprl glavo ob dlan. ~Strmel 2859 KrcmEl, V | oprl glavo ob dlan. ~Strmel je v dolino pa se mu je zdelo, 2860 KrcmEl, V | Strmel je v dolino pa se mu je zdelo, da je tam doli zakopana 2861 KrcmEl, V | dolino pa se mu je zdelo, da je tam doli zakopana njegova 2862 KrcmEl, V | klafter globoko zakopana, da je nobena sila več ne izgrebe 2863 KrcmEl, V | ne izgrebe na dan. In da je zakopana tam na vekomaj 2864 KrcmEl, V | nikoli niso pomislili, kaj da je bilo poprej in kaj da bo 2865 KrcmEl, V | morda pozneje. Vesela svatba je bilo njih življenje. Pa 2866 KrcmEl, V | dolina, ta lepa zibka naša?" je vprašal v svojem žalostnem 2867 KrcmEl, V | ji stregle; ali naše srce je bilo preslabo. Malodušno 2868 KrcmEl, V | Malodušno in omahljivo je bilo, še pred vojsko premagano. – 2869 KrcmEl, V | moči in poguma iskat, ali je vaše srce že trdno dovolj? 2870 KrcmEl, V | ugasnila. Pred najmlajšim se je prikazal cigan, kakor da 2871 KrcmEl, V | prikazal cigan, kakor da se je porodil iz noči. ~"Ali še 2872 KrcmEl, V | Ali še ne pojdeš?" ga je vprašal in je legel v mokro 2873 KrcmEl, V | pojdeš?" ga je vprašal in je legel v mokro travo. ~"Jutri 2874 KrcmEl, V | Jutri rano se napotim!" je odgovoril najmlajši. ~"Trava 2875 KrcmEl, V | odgovoril najmlajši. ~"Trava je rosna; ali boljše na travi 2876 KrcmEl, V | nočuješ v našem hlevu!" je rekel najmlajši in zazeblo 2877 KrcmEl, V | najmlajši in zazeblo ga je po vsem životu. ~"Zato pa 2878 KrcmEl, V | in moje sanje so hude!" je vzdihnil najmlajši. ~"Hiti, 2879 KrcmEl, V | tistih, ki so šli!" ~"Kdo pa je zadnji? Kdo čaka še dalj?" 2880 KrcmEl, V | zadnji? Kdo čaka še dalj?" se je čudil najmlajši. ~"Zadnji 2881 KrcmEl, V | doma in brez miru. Moja ura je, kadar se ploha že ulije. 2882 KrcmEl, V | se ploha že ulije. Tako je bilo zmerom z menoj, že 2883 KrcmEl, V | davnih stoletij!" ~Najmlajši je osupnil, na to pa se je 2884 KrcmEl, V | je osupnil, na to pa se je zasmejal. ~"Kako da od zdavnih 2885 KrcmEl, V | si zakleti žid?" ~Cigan je vzdihnil in je gledal proti 2886 KrcmEl, V | Cigan je vzdihnil in je gledal proti svetlim zvezdam. ~" 2887 KrcmEl, V | vedi kako. Takrat se mi je res zazdelo, da sem tisti 2888 KrcmEl, V | popotnik, ki sam ne vé, kdo da je in kakšna da mu je sodba." ~" 2889 KrcmEl, V | kdo da je in kakšna da mu je sodba." ~"Čemu romaš brez 2890 KrcmEl, V | do sodnega dne." ~Cigan je pokazal z roko proti nebu. ~" 2891 KrcmEl, V | Bistro glej!" ~Najmlajši je srepo strmel v nebo in zdelo 2892 KrcmEl, V | strmel v nebo in zdelo se mu je, da vstaja iznad hribov 2893 KrcmEl, V | oblaki, ali so črne ptice?" je vzkliknil prestrašen. ~Cigan 2894 KrcmEl, V | vzkliknil prestrašen. ~Cigan ga je prijel za roko. ~"Glej, 2895 KrcmEl, V | roko. ~"Glej, črna senca je bila v dolini, zdaj pa je 2896 KrcmEl, V | je bila v dolini, zdaj pa je še devetkrat bolj črna. – 2897 KrcmEl, V | devetkrat bolj črna. – Čas je, da se napotiš, niti zore 2898 KrcmEl, V | ni streznil in vzdramil, je bil izgubljen na vekomaj." ~" 2899 KrcmEl, V | izgubljen na vekomaj." ~"Kaj se je zgodilo, kadar je bilo nebo 2900 KrcmEl, V | Kaj se je zgodilo, kadar je bilo nebo črno vse čez in 2901 KrcmEl, V | nebo črno vse čez in čez?" je vprašal najmlajši. ~Cigan 2902 KrcmEl, V | vprašal najmlajši. ~Cigan je dolgo pomislil, nazadnje 2903 KrcmEl, V | dolgo pomislil, nazadnje je rekel: ~"Taka je že postava 2904 KrcmEl, V | nazadnje je rekel: ~"Taka je že postava in zapoved v 2905 KrcmEl, V | me nese korak tja, kjer je žalost in smrt. Skoraj vselej 2906 KrcmEl, V | in smrt. Skoraj vselej se je zgodilo, da sem se prikazal 2907 KrcmEl, V | Prišel sem med vas, ko vam je umrl stari župnik in niste 2908 KrcmEl, V | prikazale zategadelj, ker je župnik umrl in ker ni bilo 2909 KrcmEl, V | očitanj; temveč prišle so, ker je bila njih ura. In jaz sem 2910 KrcmEl, V | prišel z njimi, zakaj taka je v meni postava." ~Najmlajši 2911 KrcmEl, V | Najmlajši Potnikov se je sklonil nižje, da bi pogledal 2912 KrcmEl, V | videl, če se norčuje, ali če je resnično žalosten; videl 2913 KrcmEl, V | resnično žalosten; videl pa je le črno brado in črne oči. ~" 2914 KrcmEl, V | in črne oči. ~"Kdo si?" je vprašal. ~"O, da bi jaz 2915 KrcmEl, V | O, da bi jaz sam vedel!" je vzdihnil cigan. "Na cesti 2916 KrcmEl, V | spoznanje, ki so mi ga vtepli, je bilo: da sem manjši od drugih, 2917 KrcmEl, V | zato ker sem mislil, da je človek. Tolika je bila moja 2918 KrcmEl, V | mislil, da je človek. Tolika je bila moja ponižnost in plašljivost. 2919 KrcmEl, V | tudi neumnejši ne. Tam doli je krčmar Elija; zdaj ima troje 2920 KrcmEl, V | kmalu imel vso faro. Ali je njegova pamet bistrejša 2921 KrcmEl, V | Mislim da ni, le večji slepar je. Ampak on nikoli ni rekel 2922 KrcmEl, V | slab in neumen – temveč je šel in je pograbil, kar 2923 KrcmEl, V | neumen – temveč je šel in je pograbil, kar so dosegli 2924 KrcmEl, V | tja mi velevajo, kjer je malodušnost in trohnoba. 2925 KrcmEl, V | svojimi ..." ~Najmlajšemu je bilo mraz ob tej čudni zgodbi. ~" 2926 KrcmEl, V | lahke noge in veselo srce!" je vzkliknil najmlajši. "Sam 2927 KrcmEl, V | Zakaj premisli: trohnobe je treba, da bo imelo zdravje 2928 KrcmEl, V | zdravje prostora; smrti je treba, da se življenje razmahne. – 2929 KrcmEl, V | zadremal; lahko noč!" ~Cigan si je potisnil klobuk na oči in 2930 KrcmEl, V | potisnil klobuk na oči in je molčal. ~Najmlajši je šel, 2931 KrcmEl, V | in je molčal. ~Najmlajši je šel, legel je na seno in 2932 KrcmEl, V | Najmlajši je šel, legel je na seno in je takoj zaspal. 2933 KrcmEl, V | šel, legel je na seno in je takoj zaspal. Vzdramil pa 2934 KrcmEl, V | takoj zaspal. Vzdramil pa se je, še preden je zasijala zarja 2935 KrcmEl, V | Vzdramil pa se je, še preden je zasijala zarja nad hribom. 2936 KrcmEl, V | zarja nad hribom. Omočil si je obraz in oči z mrzlo vodo; 2937 KrcmEl, V | in oči z mrzlo vodo; nato je stopil v izbo, kjer je spala 2938 KrcmEl, V | nato je stopil v izbo, kjer je spala mati. V kotu pod razpelom 2939 KrcmEl, V | mati. V kotu pod razpelom je gorela lučka v olju. ~Tiho 2940 KrcmEl, V | gorela lučka v olju. ~Tiho se je najmlajši približal postelji 2941 KrcmEl, V | približal postelji in se je sklonil nad materin obraz. 2942 KrcmEl, V | viseli sivi lasje. ~Ko se je sklonil, je narahlo zavzdihnila; 2943 KrcmEl, V | lasje. ~Ko se je sklonil, je narahlo zavzdihnila; vzdramila 2944 KrcmEl, V | se ni. ~"Zbogom, mati!" je rekel tako tiho, da bi ga 2945 KrcmEl, V | ne slišalo. ~Ali ona ga je slišala v svojem srcu in 2946 KrcmEl, V | zadnji, najljubši!" ~Šel je narahlo, kakor je bil prišel. 2947 KrcmEl, V | Šel je narahlo, kakor je bil prišel. Zunaj je bila 2948 KrcmEl, V | kakor je bil prišel. Zunaj je bila še noč, ni se še belilo 2949 KrcmEl, V | belilo na vzhodu; ali pihal je že hladni jutranji veter 2950 KrcmEl, V | jutranji veter in na licih je čutil roso. ~Z urnim korakom 2951 KrcmEl, V | čutil roso. ~Z urnim korakom je hitel v dolino in na oni 2952 KrcmEl, V | njegove noge in njegovo srce je bilo veselo. Ko je hitel 2953 KrcmEl, V | srce je bilo veselo. Ko je hitel mimo krčmarjeve hiše, 2954 KrcmEl, V | mimo krčmarjeve hiše, se mu je zdelo, da strmi za oknom 2955 KrcmEl, V | lobanji podoben. Črna tepka se je zamajala v vetru in dolga 2956 KrcmEl, V | zamajala v vetru in dolga veja je udarila ob zid. ~Najmlajši 2957 KrcmEl, V | udarila ob zid. ~Najmlajši je stopil na hrib, tam se je 2958 KrcmEl, V | je stopil na hrib, tam se je še ozrl v dolino in je zaukal. ~ 2959 KrcmEl, V | se je še ozrl v dolino in je zaukal. ~Krčmar Elija je 2960 KrcmEl, V | je zaukal. ~Krčmar Elija je videl človeka, ki je z dolgim 2961 KrcmEl, V | Elija je videl človeka, ki je z dolgim korakom in s culo 2962 KrcmEl, V | stopal mimo krčme; tudi je slišal prešerno ukanje s 2963 KrcmEl, V | ukanje s hriba. Omahovaje je stopil od okna in se je 2964 KrcmEl, V | je stopil od okna in se je prijel za glavo. ~"Da bi 2965 KrcmEl, V | mogel, le spati! Kdo mi je dal strupa, da je glava 2966 KrcmEl, V | Kdo mi je dal strupa, da je glava kakor lonec, do vrha 2967 KrcmEl, V | zadnji, ki bo izkusil, kdo je Elija!" ~Stopil je k mizi 2968 KrcmEl, V | kdo je Elija!" ~Stopil je k mizi in si je točil s 2969 KrcmEl, V | Stopil je k mizi in si je točil s tresočo roko. ~" 2970 KrcmEl, V | svojo dolgo roko!" ~Izpil je, stal je ob mizi in je gledal 2971 KrcmEl, V | dolgo roko!" ~Izpil je, stal je ob mizi in je gledal v tla 2972 KrcmEl, V | Izpil je, stal je ob mizi in je gledal v tla s topim očesom. ~" 2973 KrcmEl, V | to dolgo vejo!" ~Rekel je, ali stopil ni, temveč je 2974 KrcmEl, V | je, ali stopil ni, temveč je omahnil z životom na vzglavje. ~" 2975 KrcmEl, V | životom na vzglavje. ~"Kdo mi je dal strupa, kdo me je ukanil?" ~ 2976 KrcmEl, V | mi je dal strupa, kdo me je ukanil?" ~Trudoma je splezal 2977 KrcmEl, V | me je ukanil?" ~Trudoma je splezal na posteljo, obrnil 2978 KrcmEl, V | splezal na posteljo, obrnil se je k steni in je pritisnil 2979 KrcmEl, V | obrnil se je k steni in je pritisnil pesti na oči. " 2980 KrcmEl, V | cigan, vprašal nisi, kdo da je krčmar Elija!" ~Belo se 2981 KrcmEl, V | krčmar Elija!" ~Belo se je zasvetilo na steni; okrenil 2982 KrcmEl, V | zasvetilo na steni; okrenil je glavo in se je prestrašen 2983 KrcmEl, V | okrenil je glavo in se je prestrašen ozrl proti oknu. " 2984 KrcmEl, V | Nazaj, odkoder si! Kdo te je klical?" ~Ob oknu ni bilo 2985 KrcmEl, V | bilo belega obraza, ki ga je videl Elija; zarja se je 2986 KrcmEl, V | je videl Elija; zarja se je bila zasvetila nad hribom. – ~ 2987 KrcmEl, V | ni spal Elija in bal se je noči; podnevi je dremal; 2988 KrcmEl, V | bal se je noči; podnevi je dremal; upala in siva so 2989 KrcmEl, V | njegovih ust. Njegovo srce je gledalo, koga bi ranilo, 2990 KrcmEl, V | izlilo strup; ali komaj je ranilo, je bilo strupa v 2991 KrcmEl, V | strup; ali komaj je ranilo, je bilo strupa v njem še več 2992 KrcmEl, V | več in še grenkejšega. Kar je bilo prej skrito za prijazno 2993 KrcmEl, V | skrito za prijazno besedo, se je razodevalo očitno in brez 2994 KrcmEl, V | očitno in brez strahu. Rekel je staremu Potniku naglas, 2995 KrcmEl, V | staremu Potniku naglas, da ga je slišala vsa fara: ~"Za hlapca 2996 KrcmEl, V | glej sam!" ~Stari Potnik je stal na pragu, odprl je 2997 KrcmEl, V | je stal na pragu, odprl je usta nastežaj in ni vedel, 2998 KrcmEl, V | Drugače ti ne točim." ~Potnik je dolgo stal, nazadnje se 2999 KrcmEl, V | dolgo stal, nazadnje se je počasi okrenil in je šel. ~ 3000 KrcmEl, V | se je počasi okrenil in je šel. ~Elija pa se je ozrl