| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] jasno 1 jate 1 jaz 97 je 4402 jé 1 jece 1 jeco 2 | Frequency [« »] ----- ----- ----- 4402 je 2198 in 1692 se 1031 da | Ivan Cankar Troje povesti IntraText - Concordances je |
Part, Chapter
4001 SimnuS, V | zakaj čutili so vsi, da je ura slovesna in resnobe 4002 SimnuS, V | vredna. ~Župan prisojniški je izpregovoril: ~"Če bi se 4003 SimnuS, V | te, odkod da si, kje da je tvoja pravica in kakšna 4004 SimnuS, V | tvoja pravica in kakšna da je, temveč režem ti kruh, kakor 4005 SimnuS, V | režem ti kruh, kakor me je katekizem učil. – Tako bi 4006 SimnuS, V | osojniški?" ~Osojniški mu je takoj odgovoril: ~"Lepa 4007 SimnuS, V | takoj odgovoril: ~"Lepa reč je krščansko usmiljenje in 4008 SimnuS, V | usmiljenje in še lepša reč je ljubezen do bližnjega. Ampak 4009 SimnuS, V | župan prisojniški, kdo je zatajil oboje? Tvojega brata, 4010 SimnuS, V | oboje? Tvojega brata, ki je stradal, so prignali v Prisojnico. 4011 SimnuS, V | Ti pa ga nisi vprašal, če je lačen in žejen, nisi mu 4012 SimnuS, V | lačnega in žejnega, kakor je bil, si izročil biriču, 4013 SimnuS, V | modrosti; zato so molčali. Že je minila ena ura, že je minila 4014 SimnuS, V | Že je minila ena ura, že je minila druga; tiha dremotnost 4015 SimnuS, V | minila druga; tiha dremotnost je legla na dolino; nebo je 4016 SimnuS, V | je legla na dolino; nebo je bilo zmerom temneje, zvezde 4017 SimnuS, V | svetile. ~V tisti lepi noči pa je nenadoma obsenčila modrost 4018 SimnuS, V | govoril. ~"Dajmo vsak pol!" je rekel. "Če je krivica, jo 4019 SimnuS, V | vsak pol!" je rekel. "Če je krivica, jo bomo enako nosili, 4020 SimnuS, V | bomo enako nosili, če pa je pravica, jo bomo enako uživali!" ~ 4021 SimnuS, V | brusila noge, ali prešla je debela ura, preden sta se 4022 SimnuS, V | prižgali tresko, da jim je svetila ob resnobnem opravilu. 4023 SimnuS, V | kapljice postave. Res se jim je navsezadnje posrečilo, da 4024 SimnuS, V | sta zahvalila Boga, da se je vse tako lepo in v miru 4025 SimnuS, V | napotila do Šimna. ~Najprvi je povzdignil svoj glas prisojniški 4026 SimnuS, V | glas prisojniški župan in je rekel: ~"Po dolgem in resnobnem 4027 SimnuS, V | čakamo tvoje hvale, ker je tudi brez nje videl Bog 4028 SimnuS, V | ne izkaže!" ~Nato pa ga je posvaril, sirotnega Šimna, 4029 SimnuS, V | sijale, rahel polnočni veter je pihal od hriba; biriča sta 4030 SimnuS, V | smrčala naglas; osojniški je ležal na hrbtu, prisojniški 4031 SimnuS, V | prisojniški na obrazu; od daleč se je glasilo zamolklo smrčanje 4032 SimnuS, V | se ni ganil, prijazno se je smehljal pod zvezdami njegov 4033 SimnuS, VI | zoper postavo in pravico je storil Šimen. Hudobna misel 4034 SimnuS, VI | Šimen. Hudobna misel se je porodila v njegovem srcu 4035 SimnuS, VI | Šimen ni prerekal, če ga je udarila pravica; in udarila 4036 SimnuS, VI | udarila pravica; in udarila ga je mnogokdaj; ni se pritoževal, 4037 SimnuS, VI | mnogokdaj; ni se pritoževal, če je bil lačen in žejen; in bil 4038 SimnuS, VI | bil lačen in žejen; in bil je lačen in žejen mnogokdaj; 4039 SimnuS, VI | mnogokdaj; ni godrnjal, če ga je pestila tuja oblast, tudi 4040 SimnuS, VI | ni izpraševal, odkod da je ta oblast in kdo da jo je 4041 SimnuS, VI | je ta oblast in kdo da jo je ustanovil; in pestila ga 4042 SimnuS, VI | ustanovil; in pestila ga je mnogokdaj. Ali glej, ob 4043 SimnuS, VI | uri, ko so sklenili, da je vreden krščanskega usmiljenja 4044 SimnuS, VI | in bratovske ljubezni, se je Šimen spuntal. Ležal je 4045 SimnuS, VI | je Šimen spuntal. Ležal je na kamenju, pa ga ni več 4046 SimnuS, VI | kje da leži in čemu. Napol je odprl oči in je gledal v 4047 SimnuS, VI | čemu. Napol je odprl oči in je gledal v nebo, ki mu je 4048 SimnuS, VI | je gledal v nebo, ki mu je mežikalo s tisočerimi svetlimi 4049 SimnuS, VI | očmi. ~"Lepo bi bilo tam!" je pomislil najprej; nato pa 4050 SimnuS, VI | pomislil najprej; nato pa se mu je nenadoma zvedrilo v pameti 4051 SimnuS, VI | zvedrilo v pameti in spoznal je, da je na kamenju in da 4052 SimnuS, VI | pameti in spoznal je, da je na kamenju in da je nadloga. 4053 SimnuS, VI | da je na kamenju in da je nadloga. Ali zaradi tega 4054 SimnuS, VI | žalosten; celo nasmehnil se je. Zakaj hkrati se je domislil, 4055 SimnuS, VI | nasmehnil se je. Zakaj hkrati se je domislil, da modrujejo občinski 4056 SimnuS, VI | pogledala nego postrani. Človek je postavi le ovira in sitnost, 4057 SimnuS, VI | prerekal? Dajal sem ji, kar je terjala in sem bil vesel, 4058 SimnuS, VI | terjala in sem bil vesel, da je jemala brez godrnjanja. 4059 SimnuS, VI | godrnjanja. Glej, zdaj pa se je spomnila name, v teh kasnih 4060 SimnuS, VI | se ji godi, kakor da me je čudoma prvikrat ugledala. 4061 SimnuS, VI | gospodarja, temveč počakati je treba, da postava razsodi 4062 SimnuS, VI | bodi moj hlev. In naposled je tudi prepovedano, da umrjem 4063 SimnuS, VI | smrtno posteljo; preden je ne najde, bi bilo umiranje 4064 SimnuS, VI | zasmejal postavi, kakor se je ona tebi smejala?" ~Tako 4065 SimnuS, VI | tebi smejala?" ~Tako se je porodila v njegovem srcu 4066 SimnuS, VI | Sladko dremljeta biriča, lepa je noč. Zakaj bi se malo ne 4067 SimnuS, VI | postavi za nalašč?" ~Poizkusil je, da bi se vzdignil na komolcih; 4068 SimnuS, VI | nikoli ne bom izprehajal!" je pomislil Šimen. "Prej čas 4069 SimnuS, VI | zdaj noge ne dadó. Postava je taka, da vidi Šimen svet 4070 SimnuS, VI | Šimen svet le tedaj, kadar je vanj pognan; če bi ga šel 4071 SimnuS, VI | ki se nikoli ni prerekal, je sklenil roke in je pogledal 4072 SimnuS, VI | prerekal, je sklenil roke in je pogledal v zvezde. Brez 4073 SimnuS, VI | bilo njegovo srce, ali bilo je polno veselja. ~"Kogar sem 4074 SimnuS, VI | me žalili, in mnogo vas je bilo, nič vam ne zamerim; 4075 SimnuS, VI | krščansko smrt!" ~Gledal je v zvezde, molil je očenaš 4076 SimnuS, VI | Gledal je v zvezde, molil je očenaš in češčenomarijo, 4077 SimnuS, VI | očenaš in češčenomarijo, nato je zatisnil oči in je umrl ... ~ 4078 SimnuS, VI | nato je zatisnil oči in je umrl ... ~Stala sta župana 4079 SimnuS, VI | dočakala nista. Zazeblo ju je od vrha do tal, napol zaradi 4080 SimnuS, VI | napol od čudnega strahu, ki je prešinil srce kakor slutnja 4081 SimnuS, VI | Ali spiš, nadloga?" ~Šimen je molčal. ~Županoma je upadlo 4082 SimnuS, VI | Šimen je molčal. ~Županoma je upadlo srce; tresel se jima 4083 SimnuS, VI | upadlo srce; tresel se jima je glas, ves prijazen je bil 4084 SimnuS, VI | jima je glas, ves prijazen je bil in ljubezniv. ~"Ali 4085 SimnuS, VI | ti Bog odpusti!" ~Šimen je molčal. ~"Zapali tresko!" 4086 SimnuS, VI | molčal. ~"Zapali tresko!" je svetoval osojniški. "Poglejva 4087 SimnuS, VI | Poglejva mu v obraz, kaj da je!" ~Prisojniški je zapalil 4088 SimnuS, VI | kaj da je!" ~Prisojniški je zapalil tresko, nemiren 4089 SimnuS, VI | zapalil tresko, nemiren plamen je obžaril kamenje. ~"Ali spi, 4090 SimnuS, VI | in stresi!" ~Osojniški se je sklonil nad Šimna, potipal 4091 SimnuS, VI | sklonil nad Šimna, potipal ga je narahlo po rokah, na prsih 4092 SimnuS, VI | trde in mrzle. Hitro se je umaknil župan, mraz ga je 4093 SimnuS, VI | je umaknil župan, mraz ga je spreletel do srca. ~Obadva 4094 SimnuS, VI | sta spoznala, kaj da se je zgodilo; spogledala sta 4095 SimnuS, VI | osuplimi očmi, obema se je prikazal mrzel pot na čelu. 4096 SimnuS, VI | molčala. Neprijazno tišino je motilo edinole smrčanje 4097 SimnuS, VI | občinskih mož. ~Strah se je vdal, pot na čelu se je 4098 SimnuS, VI | je vdal, pot na čelu se je posušil, vzdihnila sta globoko. 4099 SimnuS, VI | strahu in hude slutnje se je porodil velik srd, ki se 4100 SimnuS, VI | porodil velik srd, ki se je naperil najprej proti biričema. 4101 SimnuS, VI | čez dolgo šele se jima je razbistrilo v glavi, kje 4102 SimnuS, VI | pobegnil, saj leži tam!" je rekel malodušno prisojniški 4103 SimnuS, VI | birič. ~"Ne pobegnil!" ga je srdit zavrnil njegov župan. " 4104 SimnuS, VI | zavrnil njegov župan. "Da je pobegnil, bi te z bičem 4105 SimnuS, VI | Tam leži telo, ali kje je duša, vprašam vaju obadva?" ~ 4106 SimnuS, VI | obadva?" ~Osojniški birič, ki je bil razumen, pa ni odgovoril 4107 SimnuS, VI | prav nič prijazno: ~"Telo je bilo najino, telo sva čuvala, 4108 SimnuS, VI | sva čuvala, tam leži, kjer je ležalo! Duša pa ni bila 4109 SimnuS, VI | župana, temveč v božjih rokah je bila!" ~Kdo bi se puntal 4110 SimnuS, VI | besede? Jeza županja se je obrnila od biričev in se 4111 SimnuS, VI | obrnila od biričev in se je namerila na Šimna. ~"Tam 4112 SimnuS, VI | in še smeje se, kakor da je brez greha. Prišel je, ko 4113 SimnuS, VI | da je brez greha. Prišel je, ko ga nihče ni klical, 4114 SimnuS, VI | ni klical, prinesel nam je s seboj vrhan koš nesreče, 4115 SimnuS, VI | obraza, tudi pravica sama se je potila, on pa ni čakal, 4116 SimnuS, VI | on pa ni čakal, kakor se je spodobilo zanj, temveč mudilo 4117 SimnuS, VI | zanj, temveč mudilo se mu je Bog vedi kam in šel je! 4118 SimnuS, VI | mu je Bog vedi kam in šel je! Komu naj zdaj pravica razodene 4119 SimnuS, VI | smehljajočega Šimna. In osojniški je rekel: ~"Lahko je držati 4120 SimnuS, VI | osojniški je rekel: ~"Lahko je držati telo, ampak kdo bi 4121 SimnuS, VI | bi uklepal dušo? Ne vidi je človek; razbojnik je zatisnil 4122 SimnuS, VI | vidi je človek; razbojnik je zatisnil oči, široko se 4123 SimnuS, VI | zatisnil oči, široko se je nasmehnil in duša se je 4124 SimnuS, VI | je nasmehnil in duša se je izmuznila natihoma in ponevedoma, 4125 SimnuS, VI | vedel!" ~Župan prisojniški je zalučil tlečo tresko na 4126 SimnuS, VI | tlečo tresko na tla, ker si je bil opalil roko; plamen 4127 SimnuS, VI | bil opalil roko; plamen je ugasnil v mokri travi; pozna 4128 SimnuS, VI | mokri travi; pozna noč jim je dihnila v obraz; zvezde 4129 SimnuS, VI | Kamenje, Šimnova postelja, je bilo kakor z apnom pobeljeno. ~" 4130 SimnuS, VI | apnom pobeljeno. ~"Vendarle je treba pogledati, če je res, 4131 SimnuS, VI | Vendarle je treba pogledati, če je res, ali če ni res, da nam 4132 SimnuS, VI | res, ali če ni res, da nam je tako nekrščansko pobegnil. 4133 SimnuS, VI | vsi štirje in vsem štirim je bilo hudo pri srcu. Nato 4134 SimnuS, VI | bilo hudo pri srcu. Nato pa je izpregovoril osojniški birič: ~" 4135 SimnuS, VI | štirje, se poté; ampak če jih je dvajset in več, ne čutijo 4136 SimnuS, VI | ne čutijo bremena! Velika je sitnost, ki nam jo je napravil 4137 SimnuS, VI | Velika je sitnost, ki nam jo je napravil ta razbojnik, ko 4138 SimnuS, VI | napravil ta razbojnik, ko je šel po svojih potih in nič 4139 SimnuS, VI | pomenimo ter sklenemo, kakor je potreba. Zakaj lažje bo 4140 SimnuS, VI | spečih v travi. ~Povzdignil je svoj glas prisojniški župan 4141 SimnuS, VI | glas prisojniški župan in je rekel: ~"Vzdramite se, vstanite 4142 SimnuS, VI | med spanjem pravičnih pa je razbojnik opravil svoje 4143 SimnuS, VI | opravilo! Nadloga, ki nam je bila vsem skupaj od Boga 4144 SimnuS, VI | skupaj od Boga poslana, se je razščeperila in razrasla, 4145 SimnuS, VI | razščeperila in razrasla, da je zdaj hujša od povodnji in 4146 SimnuS, VI | slabe letine. Prav ponižna je prišla, samo za pravico 4147 SimnuS, VI | prišla, samo za pravico je vprašala, zdaj pa nam je 4148 SimnuS, VI | je vprašala, zdaj pa nam je natovorila tovor, da ga 4149 SimnuS, VI | štirje ne zmoremo. Kaj namreč je storil tisti razbojnik? 4150 SimnuS, VI | razsodi postava nam in njemu, je pustil dušo in se nam smeje! 4151 SimnuS, VI | tem nadlogam." ~Tako lepo je govoril prisojniški župan, 4152 SimnuS, VI | glasneje. Osojniški župan se je hudo razljutil ob taki zakrknjenosti; 4153 SimnuS, VI | prigovarjali, odgovarjalo pa jim je le nehvaležno godrnjanje, 4154 SimnuS, VI | so nekateri in Andrejaz je prisojniškega biriča grdo 4155 SimnuS, VI | pravičniki sami in obšla jih je tista sladka lenoba, ki 4156 SimnuS, VI | človeka po zaslužnem delu. Noč je bila vsa svetla in prazniška, 4157 SimnuS, VI | svetla in prazniška, dihala je spanje na oči, sanje v dušo. 4158 SimnuS, VI | dušo. Od hriba do hriba je počivala vsa prostrana dolina. 4159 SimnuS, VI | prostrana dolina. Tedaj pa je nenadoma zaklical čuk od 4160 SimnuS, VI | Nič dobrega ne kaže!" je plaho zašepetnil prisojniški 4161 SimnuS, VI | župan. ~"Bog se nas usmili!" je odgovoril osojniški in se 4162 SimnuS, VI | odgovoril osojniški in se je pokrižal. ~"Odpočijmo si 4163 SimnuS, VI | sanjah. ~Komaj so zaspali, se je vzdignil mesec izza hriba 4164 SimnuS, VI | vzdignil mesec izza hriba in je obžaril belo kamenje, da 4165 SimnuS, VI | obžaril belo kamenje, da se je svetilo iz noči kakor sama 4166 SimnuS, VII | VII Lepo jutro je zasvetilo nad Prisojnico. 4167 SimnuS, VII | so se dramile sence, rosa je puhtela v višave. Polagoma 4168 SimnuS, VII | višave. Polagoma in počasi je mežikalo sonce tudi na osojniško 4169 SimnuS, VII | spali trdno spanje. Rosa jim je bila že omočila lica, ali 4170 SimnuS, VII | omočila lica, ali utrujenost je ležala kakor kamen na prsih, 4171 SimnuS, VII | kamen na prsih, opletala se je okoli udov kakor močna vrv. 4172 SimnuS, VII | močna vrv. Najprvi, ki se je pretegnil, je bil osojniški 4173 SimnuS, VII | Najprvi, ki se je pretegnil, je bil osojniški birič. Še 4174 SimnuS, VII | osojniški birič. Še preden je odprl oči, je široko zazehal 4175 SimnuS, VII | Še preden je odprl oči, je široko zazehal in je ukazal: ~" 4176 SimnuS, VII | oči, je široko zazehal in je ukazal: ~"Ne kuhaj mi kofeta 4177 SimnuS, VII | bilo odgovora od nikoder, je odprl oči in se je ozrl. 4178 SimnuS, VII | nikoder, je odprl oči in se je ozrl. Tako kakor v tistem 4179 SimnuS, VII | osojniški birič. Mahoma je stal na obehdveh nogah in 4180 SimnuS, VII | na obehdveh nogah in se je razgledaval po spečih pravičnikih, 4181 SimnuS, VII | ugenili, lepo in čedno reč!" je pomislil. "Ljudje pa spe 4182 SimnuS, VII | se mi zdi! Prisojniški se je zvil kakor jež, še nos se 4183 SimnuS, VII | birič: reži se, med zobmi pa je pozabil pipo; da bi se bil 4184 SimnuS, VII | tisto ubogo nadlogo, če je vsaj kosti tam pustil, ko 4185 SimnuS, VII | kosti tam pustil, ko jo je z dušo popihal. Da bi se 4186 SimnuS, VII | križev in težav!" ~Napotil se je do Šimna, ostal pa je tri 4187 SimnuS, VII | se je do Šimna, ostal pa je tri korake pred njim, ker 4188 SimnuS, VII | korake pred njim, ker se mu je v kolenih tako močno zazibalo, 4189 SimnuS, VII | ni več prestopila. Biriča je spreletel mraz in srce mu 4190 SimnuS, VII | spreletel mraz in srce mu je upadlo. ~"Kaj ni ležal prej 4191 SimnuS, VII | imel zatisnjenih oči? Zdaj je desno napol odprto in gleda 4192 SimnuS, VII | bile kakor ukovane, in ko je stopil, da bi se vrnil k 4193 SimnuS, VII | vrnil k spečim pravičnikom, je šel počasi in trudoma, kakor 4194 SimnuS, VII | kakor v klanec. Dospel je do lenuhov; ko je klical, 4195 SimnuS, VII | Dospel je do lenuhov; ko je klical, da bi jih vzdramil, 4196 SimnuS, VII | da bi jih vzdramil, mu je šel glas težko in hripavo 4197 SimnuS, VII | sta se župana, vzdramil se je birič, polagoma so se dramili 4198 SimnuS, VII | na osojniškega biriča, ki je stal pred njimi ves preplašen, 4199 SimnuS, VII | le počasi in trudoma se je dramila pamet. Spogledavali 4200 SimnuS, VII | so premišljevali; ko jim je kakor iznad hriba zamigljalo 4201 SimnuS, VII | natihoma, prav naskrivoma je lezel v srce temen strah. ~ 4202 SimnuS, VII | gospoduje pameti in besedi; kar je bilo veselo, svetlo in razumno 4203 SimnuS, VII | svetlo in razumno opolnoči, je ob belem dnevu temno, bridkostno 4204 SimnuS, VII | potrti. ~Birič osojniški jih je vzdramil dodobrega in je 4205 SimnuS, VII | je vzdramil dodobrega in je oznanil: ~"Vstanite, izpregovorite, 4206 SimnuS, VII | Vstanite, izpregovorite, in če je še kaj modrosti v vas, jo 4207 SimnuS, VII | slepimi očmi. Nevernik, ki nam je bil poslan za nadlogo, se 4208 SimnuS, VII | bil poslan za nadlogo, se je klatil po dolini, ko smo 4209 SimnuS, VII | odprta!" ~Župana osojniškega je spreletelo, kakor da se 4210 SimnuS, VII | spreletelo, kakor da se mu je bila belouška previla po 4211 SimnuS, VII | po hrbtu nizdol. Birič pa je govoril brez usmiljenja: ~" 4212 SimnuS, VII | brez usmiljenja: ~"Prej je ležal nevernik na desni 4213 SimnuS, VII | očesom v Osojnico! Očitno je, da je ponoči kolovratil 4214 SimnuS, VII | Osojnico! Očitno je, da je ponoči kolovratil in da 4215 SimnuS, VII | ponoči kolovratil in da je navsezadnje pozabil, kako 4216 SimnuS, VII | navsezadnje pozabil, kako je ležal. Nič bi ne bilo čudnega, 4217 SimnuS, VII | Nič bi ne bilo čudnega, če je sedel sinoči med nami, ko 4218 SimnuS, VII | pokoro nam poslan!" ~Tako je oznanil birič; vsi so povesili 4219 SimnuS, VII | pojdimo in poglejmo, kako da je; če se ta prekanjenec ni 4220 SimnuS, VII | ta prekanjenec ni lagal!" je rekel prisojniški birič; 4221 SimnuS, VII | birič; ampak osojniški ga je ošvrknil s hudobnim pogledom: ~" 4222 SimnuS, VII | vodi!" ~Vsa procesija se je napravila do belega kamenja. 4223 SimnuS, VII | belega kamenja. Spredaj je šel birič prisojniški; noge 4224 SimnuS, VII | mu hudo tresle, oziral se je na desno in na levo, kakor 4225 SimnuS, VII | ne vedel poti, in žal mu je bilo ošabnih besed. Tudi 4226 SimnuS, VII | mogoče nikamor, zakaj polje je bilo na tej in polje na 4227 SimnuS, VII | nobenega grma; od daleč se je svetilo belo kamenje, od 4228 SimnuS, VII | senco na njem. ~"Tam leži!" je rekel prisojniški birič 4229 SimnuS, VII | rekel prisojniški birič in je iztegnil desnico. ~"Je že 4230 SimnuS, VII | in je iztegnil desnico. ~"Je že res, da je tam!" ga je 4231 SimnuS, VII | desnico. ~"Je že res, da je tam!" ga je zavrnil osojniški. " 4232 SimnuS, VII | Je že res, da je tam!" ga je zavrnil osojniški. "Vsi 4233 SimnuS, VII | pa bodi!" Kolikor bližja je bila kamenju, toliko bolj 4234 SimnuS, VII | bila kamenju, toliko bolj je bila trudna procesija; vsa 4235 SimnuS, VII | kvečjemu dober lučaj. Ko se je procesija približala kamenju 4236 SimnuS, VII | kamenju za deset korakov, se je ustavila. Hrbet se je skrival 4237 SimnuS, VII | se je ustavila. Hrbet se je skrival za hrbet, vse oči 4238 SimnuS, VII | pogledati. ~Župan prisojniški je sunil svojega biriča. ~" 4239 SimnuS, VII | da si storil! Tvoj greh je bil, bodi še pokora tvoja!" ~ 4240 SimnuS, VII | tvoja!" ~Tudi osojniški je sunil svojega. ~"Ponoči 4241 SimnuS, VII | kamenja. ~"Ne gane se!" ~"Trd je; mraz gre od njega!" ~"Drugače 4242 SimnuS, VII | gre od njega!" ~"Drugače je ležal sinoči!" ~"Drugače 4243 SimnuS, VII | ležal sinoči!" ~"Drugače je ležal in drugače gledal; 4244 SimnuS, VII | se bolj hudobno, nego se je smejal!" "Roke je imel sklenjene 4245 SimnuS, VII | nego se je smejal!" "Roke je imel sklenjene za molitev!" ~" 4246 SimnuS, VII | sklenjene za molitev!" ~"Ko je dorogovilil, je na molitev 4247 SimnuS, VII | molitev!" ~"Ko je dorogovilil, je na molitev pozabil!" ~"Ali 4248 SimnuS, VII | molitev pozabil!" ~"Ali je duša v njem, ali je ni?" ~" 4249 SimnuS, VII | Ali je duša v njem, ali je ni?" ~"Bog razsodi!" ~Tako 4250 SimnuS, VII | poslušali. ~"Primi ga!" je ukazal osojniški župan. ~" 4251 SimnuS, VII | osojniški župan. ~"Stresi ga!" je potrdil prisojniški. ~Zagomazila 4252 SimnuS, VII | prisojniški. ~Zagomazila jima je po krvi ledena zima, toda 4253 SimnuS, VII | modrovali. ~"Sanjalo se ti je, birič osojniški!" se je 4254 SimnuS, VII | je, birič osojniški!" se je smejal Andrejaz. "Na očeh 4255 SimnuS, VII | se pozna temu človeku, da je izdihnil že zdavnaj in da 4256 SimnuS, VII | kolovratil, o birič!" ~Birič pa je bil prekanjen in hudoben, 4257 SimnuS, VII | prekanjen in hudoben, zato je odgovoril: ~"Primi ga za 4258 SimnuS, VII | zasmeje v obraz!" ~Andrejaz je umolknil. ~V vseh srcih 4259 SimnuS, VII | umolknil. ~V vseh srcih je bila malodušnost; najprvi 4260 SimnuS, VII | malodušnost; najprvi pa jo je slavno premagal župan osojniški. ~" 4261 SimnuS, VII | ter se spogledavali! Kar je, je! Če je mrtev, ga naša 4262 SimnuS, VII | se spogledavali! Kar je, je! Če je mrtev, ga naša bridkost 4263 SimnuS, VII | spogledavali! Kar je, je! Če je mrtev, ga naša bridkost 4264 SimnuS, VII | ga za mrtvega spoznali?" je vprašal previdni župan prisojniški. " 4265 SimnuS, VII | pravita ta dva iblajtarja, je morda prazna beseda, iz 4266 SimnuS, VII | strahopetnosti porojena, ampak beseda je le! Da ga zagrebemo kakor 4267 SimnuS, VII | velik greh, posebno pa, če je morda le še košček duše 4268 SimnuS, VII | duše v njem; zakaj človek je človek in oblastnije bi 4269 SimnuS, VII | oglednika, pa naglo stopi!" je ukazal osojniški svojemu 4270 SimnuS, VII | napoti, pa ogibaj se krčem!" je ukazal prisojniški svojemu. ~ 4271 SimnuS, VII | prisojniški svojemu. ~Minila je debela ura, ko sta se vrnila 4272 SimnuS, VII | oglednika; še v postelji je ležal, pa je bil že pijan. 4273 SimnuS, VII | v postelji je ležal, pa je bil že pijan. Ko sem mu 4274 SimnuS, VII | razložil kaj in kako, me je napodil. Kar zagrebemo da 4275 SimnuS, VII | zagrebemo da naj ga, kjer leži, je rekel. Ker da je popotnikom 4276 SimnuS, VII | kjer leži, je rekel. Ker da je popotnikom in beračem, če 4277 SimnuS, VII | zemljo nego na zemlji. Tako je rekel in je dalje pil." ~" 4278 SimnuS, VII | zemlji. Tako je rekel in je dalje pil." ~"Ni slabo sodil, 4279 SimnuS, VII | Ni slabo sodil, čeprav je bil pijan!" sta potrdila 4280 SimnuS, VII | potrdila župana. ~Ampak spet je ponepotrebnem izpregovoril 4281 SimnuS, VII | po cesarja in papeža!" ga je zavrnil birič. ~Osojniški 4282 SimnuS, VII | birič. ~Osojniški župan se je obrnil do vseh, ki so bili 4283 SimnuS, VII | vseh, ki so bili blizu, in je rekel s slovesnim glasom: ~" 4284 SimnuS, VII | skrbi in žalosti polnih ur je minilo, ko nas je obiskala 4285 SimnuS, VII | polnih ur je minilo, ko nas je obiskala ta nadloga. Prepir 4286 SimnuS, VII | obiskala ta nadloga. Prepir se je vnel od fare do fare, biriči, 4287 SimnuS, VII | so rešetali pravico, pa je niso izrešetali. Jed nam 4288 SimnuS, VII | nam ni teknila, pijača nam je presedala, počitek nam ni 4289 SimnuS, VII | nam ni bil dan. Ali kakor je nadloga sama zavozlala vozel, 4290 SimnuS, VII | zavozlala vozel, tako ga je tudi sama razvozlala. Zakaj 4291 SimnuS, VII | človek, piše jim jo Bog. Zdaj je le vprašanje, kdo da je 4292 SimnuS, VII | je le vprašanje, kdo da je poklican in dolžan, da zagrebe 4293 SimnuS, VII | jo zagrebe!" ~Izkazalo se je, da je Šimen celó po svoji 4294 SimnuS, VII | zagrebe!" ~Izkazalo se je, da je Šimen celó po svoji smrti 4295 SimnuS, VII | ljudi. Prisojniški župan je rekel: ~"Kamor je legel, 4296 SimnuS, VII | župan je rekel: ~"Kamor je legel, tam naj počiva! Na 4297 SimnuS, VII | naj ga krščansko, ker dasi je bil malopridnež, dušo je 4298 SimnuS, VII | je bil malopridnež, dušo je le imel!" ~Takrat je vzrojil 4299 SimnuS, VII | dušo je le imel!" ~Takrat je vzrojil osojniški župan 4300 SimnuS, VII | vzrojil osojniški župan in je vzkliknil na ves glas: ~" 4301 SimnuS, VII | vedel že od začetka, da te je sama hinavščina in zloba! 4302 SimnuS, VII | in zloba! Porinil mi ga je čez mejo, da bi ga redil, 4303 SimnuS, VII | pravim: tista občina, ki ga je krstila, naj ga še pokoplje!" ~" 4304 SimnuS, VII | Katera občina pa ga je krstila?" je hinavsko vprašal 4305 SimnuS, VII | občina pa ga je krstila?" je hinavsko vprašal prisojniški. ~" 4306 SimnuS, VII | prisojniški. ~"Krstila ga je občina prisojniška, tako 4307 SimnuS, VII | občina prisojniška, tako je povedano v pismu!" ~"Postava 4308 SimnuS, VII | govorila zadnje besede, kako je s tistim rojstvom in pismom! 4309 SimnuS, VII | rojstvom in pismom! Tam je tekla zibel njegova, na 4310 SimnuS, VII | pravica ne izkaže!" ~Tako je rekel osojniški župan, nato 4311 SimnuS, VII | osojniški župan, nato pa se je obrnil do svojih občanov 4312 SimnuS, VII | do svojih občanov in jim je ukazal: ~"Občani osojniški, 4313 SimnuS, VII | odnesejo te nadloge ter da je ne zagrebejo v našo zemljo!" ~ 4314 SimnuS, VII | Tudi župan prisojniški se je obrnil do svojih občanov 4315 SimnuS, VII | teh nevernikov in škoda je vseh besed, ki smo jih potrosili 4316 SimnuS, VII | nadloge na našo stran!" ~Tako je napravil Šimen zdražbo še 4317 SimnuS, VII | po smrti; njegov obraz se je svetil v dopoldanskem soncu 4318 SimnuS, VII | dopoldanskem soncu in se je mirno smehljal. ~ 4319 SimnuS, VIII| iznenadni Šimnovi smrti se je razleglo po obeh dveh farah. 4320 SimnuS, VIII| farah. Župnik prisojniški je poklical župana in mu je 4321 SimnuS, VIII| je poklical župana in mu je rekel: ~"Kaj tako počenjaš 4322 SimnuS, VIII| privoščiš počitka?" ~Župan pa se je izgovarjal: ~"Saj ni potrjeno, 4323 SimnuS, VIII| izgovarjal: ~"Saj ni potrjeno, da je iz naše fare in tudi nikjer 4324 SimnuS, VIII| tudi nikjer ni zapisano, da je bil veren kristjan!" ~Ali 4325 SimnuS, VIII| kristjan!" ~Ali župnik ga je zavrnil: ~"Kristus ni vprašal 4326 SimnuS, VIII| bolnika, iz katere fare da je; in če bi le samim vernim 4327 SimnuS, VIII| Tudi župnik osojniški je poklical župana in mu je 4328 SimnuS, VIII| je poklical župana in mu je rekel: ~"Ali si se v mladosti 4329 SimnuS, VIII| spodobi kristjanu!" ~"Če je taka," sta pomislila obadva 4330 SimnuS, VIII| siromaka in da mu zdaj, ko je izdihnil od vsega hudega, 4331 SimnuS, VIII| deležni zasluženja!" ~Ko se je vse tako sklenilo in naredilo, 4332 SimnuS, VIII| sklenilo in naredilo, se je nagnil že mrak na Prisojnico 4333 SimnuS, VIII| na Osojnico. Na hribih se je še svetilo, tudi nebo je 4334 SimnuS, VIII| je še svetilo, tudi nebo je bilo še jasno, dolina pa 4335 SimnuS, VIII| bilo še jasno, dolina pa je tonila v večerne sence. ~ 4336 SimnuS, VIII| približali meji, se jim je vsem stemnilo pred očmi 4337 SimnuS, VIII| pod kamenjem; osojniški je ležal na hrbtu, prisojniški 4338 SimnuS, VIII| prisojniški na obrazu; kamenje pa je bilo prazno, nadloge ni 4339 SimnuS, VIII| slišal?" ~"Nikogar!" se je tresel Andrejec. ~Prav tako 4340 SimnuS, VIII| tresel Andrejec. ~Prav tako je odgovoril in prav tako se 4341 SimnuS, VIII| odgovoril in prav tako se je tresel tudi Martinec. ~Kolikor 4342 SimnuS, VIII| tudi Martinec. ~Kolikor jih je bilo, vsi so se pokrižali, 4343 SimnuS, VIII| začenja. ~Župan prisojniški se je čez teden dni peljal v mesto, 4344 SimnuS, VIII| vesoljno izpoved. Preden se je vračal, je večerjal in pil, 4345 SimnuS, VIII| izpoved. Preden se je vračal, je večerjal in pil, nato pa 4346 SimnuS, VIII| večerjal in pil, nato pa je napregel. Ves vesel je bil 4347 SimnuS, VIII| pa je napregel. Ves vesel je bil in dobre volje; vest 4348 SimnuS, VIII| bil in dobre volje; vest je bila očiščena, srce je bilo 4349 SimnuS, VIII| vest je bila očiščena, srce je bilo mirno. ~Ko je zavil 4350 SimnuS, VIII| srce je bilo mirno. ~Ko je zavil proti dolini, je bila 4351 SimnuS, VIII| Ko je zavil proti dolini, je bila že pozna noč in hotelo 4352 SimnuS, VIII| pozna noč in hotelo se mu je zadremati. Ali v tistem 4353 SimnuS, VIII| zadremati. Ali v tistem hipu ga je nekdo potrkal po rami. ~" 4354 SimnuS, VIII| prisojniškega!" ~Zazeblo je župana tako močno, da so 4355 SimnuS, VIII| pogledal nikamor, ali podil je, da se je koleselj majal 4356 SimnuS, VIII| nikamor, ali podil je, da se je koleselj majal in se zaletaval 4357 SimnuS, VIII| zaletaval ob kantone. ~Tisti, ki je prisedel, pa je prav prijazno 4358 SimnuS, VIII| Tisti, ki je prisedel, pa je prav prijazno govoril nadalje: ~" 4359 SimnuS, VIII| počivati? Zakaj čakati mi je treba, dokler posvetna postava 4360 SimnuS, VIII| in to čakanje, o župan, je pusto in dolgo; kajti naglo 4361 SimnuS, VIII| da se kmalu srečava!" ~Ko je župan skočil z voza, je 4362 SimnuS, VIII| je župan skočil z voza, je izpil na dušek polno majolko 4363 SimnuS, VIII| polno majolko vina, nato pa je od strahu in pijanosti omahnil 4364 SimnuS, VIII| posteljo. ~Ne še teden kasneje je kolovratil župan osojniški 4365 SimnuS, VIII| osojniški preko doline in vinski je bil. Ne meje ni videl in 4366 SimnuS, VIII| kazale pot. Komaj pa se je približal meji, ga je nekdo 4367 SimnuS, VIII| se je približal meji, ga je nekdo potrkal po rami ter 4368 SimnuS, VIII| Malo te spremim!" ~Župan je napol počenil od groze in 4369 SimnuS, VIII| napol počenil od groze in se je branil: ~"Kaj bi spremljal, 4370 SimnuS, VIII| pot in daleč ni več!" ~"Pa je prijetneje, če je človek 4371 SimnuS, VIII| Pa je prijetneje, če je človek samodrug! Ena beseda 4372 SimnuS, VIII| človek samodrug! Ena beseda je za devet korakov! – Ali 4373 SimnuS, VIII| še leto in dan! Ali časih je le prijazno, da se človek 4374 SimnuS, VIII| življenju, zdaj pa mi ga je dodelila v obilni meri. 4375 SimnuS, VIII| se prerekal z njo?" ~Ko je prišel župan osojniški tisto 4376 SimnuS, VIII| osojniški tisto noč domov, je bil popolnoma trezen in 4377 SimnuS, VIII| tako poten, kakor da se je bil okopal. – ~Godile pa 4378 SimnuS, VIII| tako svetli, kakor da jim je gorelo pod kožo ... Prisojniški 4379 SimnuS, VIII| Prisojniški birič se je nekoč, ko se je pozno vračal 4380 SimnuS, VIII| birič se je nekoč, ko se je pozno vračal iz krčme, zmotil 4381 SimnuS, VIII| zmotil v temni veži in je namesto v svojo izbo stopil 4382 SimnuS, VIII| občinsko pisarno. Tam pa je sedel za mizo Šimen in je 4383 SimnuS, VIII| je sedel za mizo Šimen in je bral postave iz debelih 4384 SimnuS, VIII| Ko so se vrata odprla, se je ozrl in je rekel: "Dober 4385 SimnuS, VIII| vrata odprla, se je ozrl in je rekel: "Dober večer!" – 4386 SimnuS, VIII| Dober večer!" – birič pa je pobegnil ... Do kamenja 4387 SimnuS, VIII| kolobarjih, ali vendar se je glasilo od tam vsak večer 4388 SimnuS, VIII| ljudje celó v postelji, če je bilo okno odprto. Vzdihovalo 4389 SimnuS, VIII| okno odprto. Vzdihovalo pa je: "Ali na desno, ali na levo? 4390 SimnuS, VIII| stran, ali na ono?" Nato se je umirilo, pa je spet začelo: " 4391 SimnuS, VIII| Nato se je umirilo, pa je spet začelo: "Počakajmo 4392 SimnuS, VIII| tem kamenju!" Pomolčalo je, pa je zagodrnjalo: "Da 4393 SimnuS, VIII| kamenju!" Pomolčalo je, pa je zagodrnjalo: "Da pride pravica, 4394 SimnuS, VIII| žalostni, zakaj nadloga je bila velika in nihče ni 4395 SimnuS, VIII| storili. Le enkrat še se je prikazal sirotni Šimen; 4396 SimnuS, VIII| na večer tistega dne, ko je bila kapelica blagoslovljena. 4397 SimnuS, VIII| blagoslovljena. Potrkal je na okno prisojniškega župana, 4398 SimnuS, VIII| prisojniškega župana, zažugal mu je s prstom in je rekel: "Zahvali 4399 SimnuS, VIII| zažugal mu je s prstom in je rekel: "Zahvali Boga, da 4400 SimnuS, VIII| na mojo besedo!" ~Tako se je zvršila ta zgodba. Devet 4401 SimnuS, VIII| zgodba. Devet let kasneje pa je prišlo od vrhovne oblastnije 4402 SimnuS, VIII| debelo pismo, v katerem je bilo zapovedano, da naj