| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] imenovana 1 imenu 7 imeti 1 in 2198 iskal 3 iskale 1 iskali 2 | Frequency [« »] ----- ----- 4402 je 2198 in 1692 se 1031 da 842 v | Ivan Cankar Troje povesti IntraText - Concordances in |
Part, Chapter
1 DvehMl, I | vas; krčme so bile svetle in polne, prepevalo in vriskalo 2 DvehMl, I | svetle in polne, prepevalo in vriskalo je preko doline. ~ 3 DvehMl, I | bilo. ~Šla sta skozi vas in sta prišla do županove krčme. 4 DvehMl, I | razgreti so bili od plesa in od vina. ~"Svatujejo!" je 5 DvehMl, I | Svatujejo!" je rekel Pavle in je povesil glavo. ~Molčala 6 DvehMl, I | povesil glavo. ~Molčala sta in sta šla dalje, po samotni 7 DvehMl, I | vendar sta obadva poslušala; in da sta romala uro in dve 8 DvehMl, I | poslušala; in da sta romala uro in dve uri hodá, v hrib in 9 DvehMl, I | in dve uri hodá, v hrib in čez goro, bi bila slišala 10 DvehMl, I | ondod, ker nama ni dano in nikoli ne bo." ~"Če me nimaš 11 DvehMl, I | kakor si rekel!" ~"Bog in ti in jaz, trije vemo, da 12 DvehMl, I | kakor si rekel!" ~"Bog in ti in jaz, trije vemo, da te imam 13 DvehMl, I | imel, bi se zdajle smejal in bi zavriskal, kakor vriskajo 14 DvehMl, I | Srečo daj Bog obema, nevesti in ženinu!" je odgovorila Mana. ~" 15 DvehMl, I | ustvarjena sta kakor midva, jesta in pijeta in živita kakor midva. 16 DvehMl, I | kakor midva, jesta in pijeta in živita kakor midva. Ali 17 DvehMl, I | midva. Ali tádva svatujeta in se veselita, nama pa je 18 DvehMl, I | izobilju; nama je nihče ne želi in nikoli je ne bova deležna." ~" 19 DvehMl, I | vse dobro." ~"Ker si mlada in ne veš, kakšna pota hodi 20 DvehMl, I | kajžarja, ti si rojen za hlapca in hlapec boš umrl na stelji! 21 DvehMl, I | jutra do noči, črn kruh in voda iz potoka. Tako boš 22 DvehMl, I | Tako boš živel do konca dni in še Bog, če boš imel na stara 23 DvehMl, I | imel na stara leta skorjo in hlev! Tebi je tako sojeno, 24 DvehMl, I | tako sojeno, kajžarjev sin, in tudi tebi nič drugače, kajžarjeva 25 DvehMl, I | ljubezen greh, pred Bogom in ljudmi!" ~"Če sama v tej 26 DvehMl, I | kakor da ju pozdravlja vas in se jima smeje ter jima pravi: 27 DvehMl, I | slišale? Nam, ki smo v dolini in v svetlobi in v družbi, 28 DvehMl, I | smo v dolini in v svetlobi in v družbi, nam se godi prijetno. 29 DvehMl, I | prijetno. Mi ne prelivamo solz in ne vzdihujemo, naše pesmi 30 DvehMl, I | naše pesmi slišijo zvezde in se smejejo z nami! Zakaj 31 DvehMl, I | prešerni pozdrav iz doline in obema je bilo hudo pri srcu; 32 DvehMl, I | bajto. Če je sodba krivična in če je krvava – sodba je 33 DvehMl, I | če je krvava – sodba je in kajžar se ji ne upiraj." ~" 34 DvehMl, I | Pavle je gledal proti nebu in zdelo se mu je, da gredo 35 DvehMl, I | gredo zvezde zmerom višje in višje, v neizmerno daljavo. ~" 36 DvehMl, I | sijala je nanje nebeška luč in je popila vso bridkost. ~" 37 DvehMl, I | revščino tam doli bi prodal in bi šel za njim! Nič mlajši 38 DvehMl, I | od mene, nič močnejši ne in nič bogatejši. Pa se mu 39 DvehMl, I | morja, vesela pisma piše in nič se mu ne mudi domov!" ~ 40 DvehMl, I | Mana je gledala v zvezde in tudi njene misli so se vzdignile 41 DvehMl, I | bila od mene, nič močnejša in nič lepša. Pa se ji godi 42 DvehMl, I | gospôdi, vesela pisma piše in o božiču, ko se je prikazala, 43 DvehMl, I | gledale svetli paradiž. In zdelo se je obema, da je 44 DvehMl, I | lahko bi štel že mesece in dneve celó, da pridem póte, 45 DvehMl, I | v Ameriko. Tako pa sedim in se cmerim, kakor berač pred 46 DvehMl, I | potreba, da bi jemal beračico in da bi ji dajal vbogajme; 47 DvehMl, I | se imava rada." ~Ukanje in prepevanje se je glasilo 48 DvehMl, I | srcu, da bi še sama zaukala in zapela. ~"Prav nič ne bom 49 DvehMl, I | nima, za nikogar ne dela in ne skrbi – kako šele bi 50 DvehMl, I | godilo meni, ki imam tebe in sem zatorej dvakrat močnejši! 51 DvehMl, I | praznimi rokami, sirotni in žalostni, so pobegnili onkraj 52 DvehMl, I | bova tudi midva vriskala in prepevala!" ~Ona pa je rekla: ~" 53 DvehMl, I | oblekel, da bi žejno napojil in lačno nasitil; druge so 54 DvehMl, I | dota, ko bom mislila nate in se ne bom veselila in ne 55 DvehMl, I | nate in se ne bom veselila in ne bom oblekla židane jope, 56 DvehMl, I | do konca – pa sva jokala in vzdihovala brez nehanja! 57 DvehMl, I | Stala sva v hlevu, brez vode in krme, vrata pa so bila odprta 58 DvehMl, I | vrata pa so bila odprta in koj zunaj je bila zelena 59 DvehMl, I | potreba, da živim brez veselja in brez belega kruha, kakor 60 DvehMl, I | vriskaje pojdeva do konca; in za roko se bova držala, 61 DvehMl, I | Čakala bom nate, Pavle, in nikoli ne bom žalostna. 62 DvehMl, I | bridkosti kaj; ali ne trpljenja in ne bridkosti ne bom občutila, 63 DvehMl, I | občutila, ker bom mislila nate in ker bom vedela, da se povrneš!" ~ 64 DvehMl, I | bridkosti? Ne smej se ob pogrebu in ne jokaj na svatbi! Kje 65 DvehMl, I | Tudi midva zaukajva!" ~In zavrisnilo je s klanca dolgo 66 DvehMl, I | vseh hribov je odmevalo in iz doline je odgovarjalo. 67 DvehMl, I | odgovarjalo. Obema, Pavletu in Mani, se je zdelo, da je 68 DvehMl, I | zdelo, da je nebo vse višje in svetlejše, nego je bilo 69 DvehMl, I | da je zvezd veliko več in da vse lepše svetijo. ~" 70 DvehMl, I | sta se prijela za roko in se napotila v dolino. ~" 71 DvehMl, I | Srečo daj Bog obema, nevesti in ženinu! Žalosten sem bil, 72 DvehMl, I | Srečo daj Bog obema, nevesti in ženinu. In če ostane kaj 73 DvehMl, I | obema, nevesti in ženinu. In če ostane kaj tega blaga, 74 DvehMl, I | rob, se prelije vsa posoda in ne kapljice bridkosti ni 75 DvehMl, I | nedeljska je vabila dolina. In že nista vedela, ali so 76 DvehMl, I | pojdiva!" ~Roko v roki, visoka in vesela, kakor nevesta in 77 DvehMl, I | in vesela, kakor nevesta in ženin, sta šla v dolino. 78 DvehMl, I | dvoje sirot brez matere in varuha," se je smejala Mana. ~" 79 DvehMl, I | dolina, da naju pozdravlja in da naju ima rada? Nikoli 80 DvehMl, I | Tudi mene pozdravlja in tudi meni je prijazna! Zato 81 DvehMl, I | sva vesela, kakor je sama, in ker jo imava rada." ~"Vse 82 DvehMl, I | Zasmehovale so naju prej in še bežale so pred nama, 83 DvehMl, I | zdaj se nama veselo smejó in nama želé sreče do groba 84 DvehMl, I | široka, vse bolj svetla in vesela, nego kdaj poprej. 85 DvehMl, I | so bili vse bolj prijazni in ljubeznivi, nego kdaj poprej. ~" 86 DvehMl, I | Spremenila sva se midva in svet se je z nama!" je odgovorila 87 DvehMl, I | Pozdravljena, Mana!" ~Ženin in nevesta sta jima odzdravila, 88 DvehMl, I | pari so se vzdignili, Pavle in Mana sta zaplesala, najprva 89 DvehMl, II | je prodal svojo revščino in še vesel je bil, da je dobil 90 DvehMl, II | kupca kar na cesti; za bajto in za tistih par izžetih leh 91 DvehMl, II | Komaj je imel v roki denar in komaj je vedel, da bajta 92 DvehMl, II | pogledal s strmečimi očmi in je spoznal nenadoma, da 93 DvehMl, II | nje. Vsako veselje njegovo in vsaka njegova bridkost, 94 DvehMl, II | nobena roka ne izbrisala in nobena voda ne izprala. 95 DvehMl, II | spredaj samo dvoje majhnih in ozkih oken. Ko se je Pavle 96 DvehMl, II | žalostnih, očitajočih oči; in da ga kličeta, se mu je 97 DvehMl, II | kličeta, se mu je zdelo, in da pravita: ~"Ne očeta nimaš 98 DvehMl, II | pravita: ~"Ne očeta nimaš in ne matere, nikogar ni, da 99 DvehMl, II | bi te v bridkosti tolažil in da bi se veselil s teboj. 100 DvehMl, II | Kakor ti je dom siroten in ubog, zdaj ti je oče in 101 DvehMl, II | in ubog, zdaj ti je oče in mati, sestra in brat. Poslušaj 102 DvehMl, II | ti je oče in mati, sestra in brat. Poslušaj njegovo besedo, 103 DvehMl, II | da bi mater poslušal!" ~In res se je Pavletu zdelo, 104 DvehMl, II | bežale? Še enkrat se ozri, in nikoli ne boš pozabil ne 105 DvehMl, II | gleda, za sinom popotnikom, in njene oči so vse solzne. 106 DvehMl, II | bi rajši ostal? Uboštvo in žalost je tukaj, ali oboje 107 DvehMl, II | skritega; vidim, kako bom živel in kako bom nekoč umrl. Trda 108 DvehMl, II | jih je poginilo od gladu in vsega hudega. Ali potegnem 109 DvehMl, II | potegnem črno? Kdor je vesel in prešeren, kdor vriska brez 110 DvehMl, II | potegne tisti, ki trepeče in omahuje. Meni pa je srce 111 DvehMl, II | se je vanjo z vsem srcem in z vso mislijo, koprnenje 112 DvehMl, II | daljnih potih, čez dežele in čez morje; še ob poslednji 113 DvehMl, II | kruha služit v Westfalijo in v Ameriko – kam jim hlepe 114 DvehMl, II | samotnih urah? Čez gore in doline in preko morja, tja 115 DvehMl, II | urah? Čez gore in doline in preko morja, tja na osameli 116 DvehMl, II | zajoka od bolnega koprnenja in roka se zgane, da bi pobožala 117 DvehMl, II | Pavletovo srce; povesil je glavo in do solz mu je bilo, ko se 118 DvehMl, II | je šel po klancu nizdol in se ni več ozrl. ~Mana se 119 DvehMl, II | je poslavljala od očeta in matere, od bratov in od 120 DvehMl, II | očeta in matere, od bratov in od sestra. Mati je jokala, 121 DvehMl, II | slovo, nato je šel za hišo in je sedel na klop. Pred hlevom 122 DvehMl, II | Pred hlevom je cvilil pes in je grizel ob verigi. ~"Povrnem 123 DvehMl, II | se kmalu," je rekla Mana in jim je dala roko vsem po 124 DvehMl, II | pokrižala na čelo, ustna in prsi. ~"Saj ne grem za zmerom; 125 DvehMl, II | videla tako prazniškega in bogatega. Tudi je občutila 126 DvehMl, II | vse od srca rada: mater in očeta, brate in sestre. 127 DvehMl, II | rada: mater in očeta, brate in sestre. Tako se ji je zazdelo, 128 DvehMl, II | kakor da jih prej ni videla in ne poznala; čisto spremenjeni 129 DvehMl, II | so stali pred njo, blagi in ljubeznivi, vsi boljši od 130 DvehMl, II | se je poslovila na pragu in je stopila na cesto, so 131 DvehMl, II | Kmalu!" je odgovorila Mana in se ni ozrla, da bi ne videli 132 DvehMl, II | solze?" je pomislila Mana in si je z robcem otrla lica. ~" 133 DvehMl, II | glasu pa ni bilo iz grla in oči so bile kalne kakor 134 DvehMl, II | sedel na kamen ob cesti in je čakal. Ko je prišla Mana, 135 DvehMl, II | oči, vedela sta vse takoj in sta molčala, zato da bi 136 DvehMl, II | Mana jo je otrla z rokavom in se je nasmehnila. ~"Še nebo 137 DvehMl, II | zemlji, gozdovi so zabučali in ulila se je ploha tako gosta 138 DvehMl, II | ulila se je ploha tako gosta in iznenada, kakor da se je 139 DvehMl, II | vedro prevrnilo. ~Pavle in Mana sta skočila čez jarek 140 DvehMl, II | Mana sta skočila čez jarek in sta se stisnila pod košato 141 DvehMl, II | Mogočne veje so šumele in so se razmikale; kadar se 142 DvehMl, II | narahlo v ravnih curkih; Pavle in Mana sta se vrnila na razmočeno, 143 DvehMl, II | dolgo; veliko prijaznih in žalostnih besed je bilo 144 DvehMl, II | hotele. Premočena, blatna in trudna sta prišla do železnice. 145 DvehMl, II | obrisala sta zameglelo okno in sta gledala z motnimi očmi 146 DvehMl, II | nenadoma vse razmeknilo in solze so planile iz njenih 147 DvehMl, II | zgrabilo v grlu kakor s pestjo in molčal je. ~Na drugi postaji 148 DvehMl, II | postaji so se odprle duri in v voz je stopila vesela 149 DvehMl, II | družba; vsevprek so govorili in smejali so se; steklenica 150 DvehMl, II | kmet se je ozrl na Pavleta in na Mano in je pomežiknil. ~" 151 DvehMl, II | ozrl na Pavleta in na Mano in je pomežiknil. ~"Vidva, 152 DvehMl, II | kmet. "Kakor pred kugo bežé in koliko se jih vrne? Morda 153 DvehMl, II | iz Amerike s polno mošnjo in z zlato uro. Zdaj pa stopi 154 DvehMl, II | vsakdanji kruh. Če strada in hrani, si ne prihrani za 155 DvehMl, II | loteriji," so rekli vsi. ~Pavle in Mana pa sta bila žalostna. ~" 156 DvehMl, II | prikazalo mesto, vse pusto in sivo v dežju; kakor razmočena, 157 DvehMl, II | prijela sta se za roko in sta šla, kamor so šli drugi. 158 DvehMl, II | postaje po ozki, zelo blatni in obljudeni ulici; na obeh 159 DvehMl, II | straneh so bile trgovine in krčme druga tik druge. ~" 160 DvehMl, II | Pojdiva, kakor gredo drugi in če ugledava priljudno krčmo, 161 DvehMl, II | stopiva vanjo. Trudna si pač in lačna." ~Res sta kmalu ugledala 162 DvehMl, II | je bila zunaj pobeljena in ker je stala na pragu debela 163 DvehMl, II | Izba je bila nizka, zatohla in močno zakajena. Pavle in 164 DvehMl, II | in močno zakajena. Pavle in Mana sta sedla za mizo ob 165 DvehMl, II | razgreti od težkega vzduha in od vina. Sami popotniki 166 DvehMl, II | besedah se jim je poznalo in na oblačilu. Ni jih bilo 167 DvehMl, II | govorili enako govorico in nosili enako nošnjo. Iz 168 DvehMl, II | spreletel Pavleta ob taki misli in rekel je v svojem srcu: " 169 DvehMl, II | se ni eden." – ~Jedla sta in pila, nato pa je rekel Pavle: ~" 170 DvehMl, II | že opolnoči. Pijva ta dan in vesela bodiva; ni treba 171 DvehMl, II | ko je Pavle šel, da kupi in plača karto za Ameriko. 172 DvehMl, II | plača karto za Ameriko. In ko je bila sama, se je vsa 173 DvehMl, II | Saj so bile same pametne in resnične besede, kakor so 174 DvehMl, II | pripeljala vrhan koš bridkosti. In on, ta sirotnik, ne gre 175 DvehMl, II | iskat bogastva; trpljenja in uboštva gre iskat in v izobilju 176 DvehMl, II | trpljenja in uboštva gre iskat in v izobilju ga bo našel." ~ 177 DvehMl, II | vino. ~Pavle se je vrnil in je takoj spoznal njene misli. ~" 178 DvehMl, II | Mana, da stopi v lica kri in v srce pogum." ~Pila sta 179 DvehMl, II | v srce pogum." ~Pila sta in res so krenile misli na 180 DvehMl, II | treba! Tudi drugi so šli in se niso jokali, zato jim 181 DvehMl, II | svetilo!" ~Vesela sta bila in glasna, lica so jima rdela 182 DvehMl, II | glasna, lica so jima rdela in oči so bile svetlejše. Ali 183 DvehMl, II | mislim," je tiho rekla Mana in mu ni pogledala v obraz. ~" 184 DvehMl, II | je rekel Pavle prav tiho in ni izpraznil kozarca, ki 185 DvehMl, II | poln pred njim. ~Vstala sta in takrat sta obadva občutila 186 DvehMl, II | Pavle. ~Šla sta skozi mesto in vso pot nista govorila besede. 187 DvehMl, II | daleč, sta vprašala za cesto in hišo, kakor je imela Mana 188 DvehMl, II | veži, za roko sta se držala in sta molčala. Mračilo se 189 DvehMl, II | Tako sta se poslovila Pavle in Mana. ~ 190 DvehMl, III | izgrešim v božjem imenu in še hvala Bogu," je pomislil. 191 DvehMl, III | vzduh ob odprtih oknih težak in gost, da bi ga z britvijo 192 DvehMl, III | Dobro jim, ki so stisnjeni in stlačeni sedeli na klopeh 193 DvehMl, III | stlačeni sedeli na klopeh in dremali; ali gorjé tistim, 194 DvehMl, III | gorjé tistim, ki so sloné in stojé pokimavali, vsi trudni 195 DvehMl, III | stojé pokimavali, vsi trudni in počitka željni. Kleli so, 196 DvehMl, III | bil vzduh nič hladnejši in nič čistejši. Kolena so 197 DvehMl, III | Kolena so se mu šibila in glava mu je klonila globoko. ~" 198 DvehMl, III | te vožnje bo," je rekel in je stoje zaspal. ~Vzdramil 199 DvehMl, III | na Štajerskem. En dan še in še eno noč, pa še en dan!" ~ 200 DvehMl, III | lica je naslonil ob dlani in je zaspal. ~Dolgo je spal. 201 DvehMl, III | bridkosti, iz utrujenosti in iz vina so se vzdignile 202 DvehMl, III | vina so se vzdignile sanje in so begale na vse strani; 203 DvehMl, III | nikjer se niso dolgo ustavile in nikjer niso bile vesele. 204 DvehMl, III | devet klafter od njega, in mu je klicala; iztegnil 205 DvehMl, III | tri klaftre. "Lačna sem in žejna," je prosila. "Daj 206 DvehMl, III | je prosila. "Daj mi kruha in vode." Obojega je imel v 207 DvehMl, III | je imel v izobilju, vode in kruha, ali noge so mu bile 208 DvehMl, III | Pridi Mana, da te napojim in nasitim," je klical. "Ne 209 DvehMl, III | morem," je odgovorila Mana; in še je rekla: "Ti se usmili, 210 DvehMl, III | nate mislim; brez slovesa in brez pozdrava ne gre otrok 211 DvehMl, III | klanec, prestopiti prag, in ni mogel. Tudi svojo leho 212 DvehMl, III | Tudi svojo leho je videl in svoj laz za hribom in nikamor 213 DvehMl, III | videl in svoj laz za hribom in nikamor ni mogel; priraščene 214 DvehMl, III | Obedve roki je iztegnil Pavle in je poklical mater; njen 215 DvehMl, III | popotnik. Pavle se je ozrl; in ko je ugledal temni voz 216 DvehMl, III | ko je ugledal temni voz in dremajoče popotnike, mu 217 DvehMl, III | popotnika: ~"Ali smo že daleč in kje smo?" ~Popotnik ga je 218 DvehMl, III | ne povprašuj, kako daleč in kje! Naveličal se boš! Zdaj 219 DvehMl, III | že blizu do nemške zemlje in kmalu, mislim, da se bova 220 DvehMl, III | ki ni bil prav nič lepši in prijaznejši od prejšnjega. ~" 221 DvehMl, III | prestal, ker je bil mlad in močan; ali kosti so ga bolele 222 DvehMl, III | ali kosti so ga bolele in truden je bil, kakor da 223 DvehMl, III | kakor da devet dni ni jedel in devet noči ne spal. Ko je 224 DvehMl, III | da so mu noge od železa in tudi roke od komolcev nizdol; 225 DvehMl, III | sem stal na domači lehi in ko sem se bahal pred farno 226 DvehMl, III | Tako je pomislil. ~Tri dni in tri noči je čakal na barko. 227 DvehMl, III | bark ob bregu, prihajale so in odhajale, nekatere pa so 228 DvehMl, III | zložno, temveč da begajo in hlastajo, kakor od greha 229 DvehMl, III | hlastajo, kakor od greha gnani, in da nobeden ne govori po 230 DvehMl, III | temveč da kriče venomer in vsi hkrati, kakor legijon 231 DvehMl, III | popotniki so bili lačni in so jedli, kar je že bilo. ~" 232 DvehMl, III | je bilo močno kakor ogenj in se je razpalilo v krvi. ~" 233 DvehMl, III | poklicali, so bili pijani vsi in tudi Pavle je bil pijan. 234 DvehMl, III | ki se je narahlo zibala in obležal je tam, kamor so 235 DvehMl, III | Kedaj da se je vzdramil in kako, sam ni vedel. Zašumelo 236 DvehMl, III | Zašumelo mu je v glavi in zaobrnilo se in občutil 237 DvehMl, III | v glavi in zaobrnilo se in občutil je, da je bolan; 238 DvehMl, III | je bil nizek, vzduh težak in vroč. Tik poleg Pavleta 239 DvehMl, III | razumel pa ni Pavle nikogar in nič mu ni bilo žal. "Pozna 240 DvehMl, III | Pozna se jim revščina in bridkost na obrazih!" je 241 DvehMl, III | govoril sam! Bog se jih usmili in tudi mene z njimi!" ~Okusil 242 DvehMl, III | Okusil je vodo, topla je bila in kalna; samo usta si je izplaknil, 243 DvehMl, III | tolažil. "Sedem dni, so rekli; in prvi dan, se mi zdi, da 244 DvehMl, III | da je že minil. Mlad sem in močan, v sedmih dneh me 245 DvehMl, III | bolezen, le utrujenost je in slabost! Mislil bom na lepše 246 DvehMl, III | Mislil bom na lepše kraje in na boljše čase, pa prejde 247 DvehMl, III | je vozil Pavle sedem dni in sedem noči. Ko je ob jutru 248 DvehMl, III | na suho, se je opotekal in ves bled je bil v obraz. 249 DvehMl, III | kakor sta si bila pisala in spoznal ga je v gneči med 250 DvehMl, III | zgodnjega jutra te čakam in bil bi te čakal do noči!" 251 DvehMl, III | le po kranjskem klobuku in po kranjski nerodnosti spoznal. 252 DvehMl, III | Le zmerom nosi ta klobuk in zvesto hrani to nerodnost, 253 DvehMl, III | je zdela Pavletu svetla in prijazna. ~Prvi kozarec 254 DvehMl, III | izpraznil Pavle na dušek in vsa bolezen mu je mahoma 255 DvehMl, III | je, zato ni tako umazana in kričava, kakor talijanske 256 DvehMl, III | dišiš po stari domovini – in to je kakor pozdrav od onkraj 257 DvehMl, III | uri se pravi pri vas toča in povodenj, pri nas pa se 258 DvehMl, III | nas pa se pravi: dela manj in revščine več. Tudi mene 259 DvehMl, III | drugače ne brigam za skrb in bridkost!" ~Pavletu je šlo 260 DvehMl, III | zame?" je vprašal počasi in skoraj strah ga je bilo 261 DvehMl, III | rodi jablan zlatih jabolk; in da se morda kmalu posuši, 262 DvehMl, III | zdaj pa mi kažeš grozo in žalost!" mu je očital Pavle. ~" 263 DvehMl, III | zato ker si iz naših krajev in ker si fant, kakor je treba. 264 DvehMl, III | denarja, hrani ga zvesto in nič ne zapravljaj. Dela 265 DvehMl, III | zbogom vsem nevšečnostim in pijva!" ~Lojze je bil takoj 266 DvehMl, III | Lojze je bil takoj vesel in prešeren, Pavletu pa je 267 DvehMl, III | treba potepati med kvartači in tatovi. – Zakaj se tako 268 DvehMl, III | Zares si ves čemeren in zanič! Pojdiva, posteljem 269 DvehMl, III | zanič! Pojdiva, posteljem ti in te odenem, sirota, da si 270 DvehMl, III | štej, koliko je ovinkov in na katero stran. Najino 271 DvehMl, III | zdoma do noči; za molje in miši je ne bom kupaval!" ~ 272 DvehMl, III | se je zgrudil na posteljo in je v tistem trenotku zaspal; 273 DvehMl, III | tistem trenotku zaspal; trdno in sladko je spal, kakor že 274 DvehMl, III | bilo jutro. Lačen je bil in žejen in kosti so ga bolele. 275 DvehMl, III | jutro. Lačen je bil in žejen in kosti so ga bolele. Lojzeta 276 DvehMl, III | dobrega, ker je bil ves blaten in sajast, nato pa se je napotil 277 DvehMl, III | mesta, se mu je zdelo pusto in neprijazno, kakor bahat 278 DvehMl, III | V krčmi je Pavle kosil in tudi večerjal; šele pozno 279 DvehMl, III | mu je odgovoril trudni in lačni Lojze. ~Pavleta je 280 DvehMl, III | ob vsaki besedi ne zmrduj in ne cmeri; saj si fant, pa 281 DvehMl, III | povečerjal, si je obrisal ustna in je pil, nato pa je rekel: ~" 282 DvehMl, III | potrpel boš pač še teden dni in če bo treba, tudi še tri 283 DvehMl, III | Pavle je povesil glavo in pivo mu ni več teknilo. ~" 284 DvehMl, III | ni potreba, da bi jokal in da bi se obešal! Poznam 285 DvehMl, III | jih, ki so čakali pol leta in dalj, pa so dočakali!" ~ 286 DvehMl, III | je čakal Pavle teden dni, in tudi je čakal tri tedne; 287 DvehMl, III | domovanje, imava kosilo in večerjo – in ti, nehvaležnež, 288 DvehMl, III | imava kosilo in večerjo – in ti, nehvaležnež, se jokaš 289 DvehMl, III | Pavle je slišal te besede in jih je razumel, zato je 290 DvehMl, III | njegovo srce še bolj žalostno in brez upanja. Pomislil je: " 291 DvehMl, III | Tisti večer je pisal Mani in je rekel v tem pismu: ~" 292 DvehMl, III | prišel v Ameriko, zdrav in vesel. Lojze je čakal name 293 DvehMl, III | vesel. Lojze je čakal name in me je spoznal. Mesto je 294 DvehMl, III | bi se obrnil. Dela imam in lepo zaslužim, pa ti kmalu 295 DvehMl, III | dozdeva se mi, da je leto in dan. Zame nič ne skrbi, 296 DvehMl, III | skrbi, ne bo mi hudega, in kmalu ti kaj pošljem. Znanega 297 DvehMl, III | nedeljo, kadar gredó k maši in zvoni od svetega Lenarta; 298 DvehMl, III | Le pridna bodi, Manca, in kmalu ti kaj pošljem za 299 DvehMl, III | je naslonil lica v dlani in solze so mu tekle izza prstov; 300 DvehMl, III | sam je bil s svojim srcem in s svojo žalostjo. ~ 301 DvehMl, IV | na duri, Hanca je odprla in jo je pozdravila vsa vesela. ~" 302 DvehMl, IV | Mana ji je pogledala v oči in Hanca je takoj vse vedela 303 DvehMl, IV | Hanca je takoj vse vedela in se je zasmejala od radosti. ~" 304 DvehMl, IV | Dokler večerje ne napravim in ne pomijem, stopi v tisto 305 DvehMl, IV | komaj pet korakov dolga in troje široka. Postelja je 306 DvehMl, IV | Postelja je bila v nji, miza in stol, nič drugega. Miza 307 DvehMl, IV | polna; ogledalo, škatle in škatlice, knjige, podobe, 308 DvehMl, IV | podobe, pisma, vse razmetano in razbrskano. Na steni je 309 DvehMl, IV | vsake sorte, beli, rdeči in pisani, krila vsakdanja 310 DvehMl, IV | pisani, krila vsakdanja in pražnja, predpasniki za 311 DvehMl, IV | predpasniki za kuhinjo in za cesto. Mana je ogledovala 312 DvehMl, IV | je ogledovala to bogastvo in je rekla: ~"Vse to, kakor 313 DvehMl, IV | naslonila je glavo ob blazino in je zadremala. Pozno v noč 314 DvehMl, IV | zaspala; do dobrega se najoka in zaspi! Čemu nisi legla na 315 DvehMl, IV | Polagoma se je Mana vzdramila in je spoznala, kje da je; 316 DvehMl, IV | prenočevala v tuji hiši in za vbogajme. ~"Ne zameri, 317 DvehMl, IV | Potrpi!" ~Hanca je šla in je prinesla vročega čaja 318 DvehMl, IV | je prinesla vročega čaja in maslenega kruha. ~"Čaj te 319 DvehMl, IV | močan; lažje boš zaspala in lepše se ti bo sanjalo. 320 DvehMl, IV | lepše se ti bo sanjalo. Pij in prigrizni!" ~Mana je pila 321 DvehMl, IV | prigrizni!" ~Mana je pila čaj in kri ji je šinila v lica. ~" 322 DvehMl, IV | pot sem danes že preromala in veliko bridkosti že užila; 323 DvehMl, IV | Le eno blazino ti vzamem in si jo položim na tla. Jaz 324 DvehMl, IV | lepo vzglavje je napravila in toplo odejo je prinesla. ~" 325 DvehMl, IV | Hanca je pokleknila k nji in jo je pobožala po licu. ~" 326 DvehMl, IV | Mana je vzdignila glavo in je sklenila roke. ~"Greh 327 DvehMl, IV | je rekla Hanca tako mirno in brez bridkosti, kakor da 328 DvehMl, IV | bridkosti, kakor da je o dežju in blatu govorila. "Ali takih 329 DvehMl, IV | grehov je veliko, Manca, in svet se zaradi njih še zmerom 330 DvehMl, IV | zmerom ni razmajal. Tako je in nikoli ni bilo drugače. 331 DvehMl, IV | moški ali ženska, ne jokam in se ne grizem, temveč pljunem 332 DvehMl, IV | grizem, temveč pljunem na tla in pozabim. Tudi ti stori tako, 333 DvehMl, IV | stori tako, pa sladko zaspi in lahko noč!" ~Mana je zatisnila 334 DvehMl, IV | svetel dan. Urno je vstala in se je oblekla. Hanca ji 335 DvehMl, IV | Hanca ji je prinesla kave in kruha. ~"Zakaj me nisi vzbudila?" 336 DvehMl, IV | zate bilo; veliko ne bo in posebnega nič!" ~"Da ni?" 337 DvehMl, IV | Pridna si, poslušna, ponižna in pripravna; vseh čednosti 338 DvehMl, IV | nosijo ljudje srce na dlani in ga zafrečkajo prezgodaj. 339 DvehMl, IV | Kmalu boš sama videla in vedela; morda boš takrat 340 DvehMl, IV | drugače." ~"Kaj bi vzdihovala in jokala? Tudi jaz sem drugače 341 DvehMl, IV | Ne še!" ~"Ampak pridna je in pripravna, saj jo vidite!" 342 DvehMl, IV | spomnila na dolino, na polje in na dom in zabolelo jo je 343 DvehMl, IV | dolino, na polje in na dom in zabolelo jo je v srcu. ~" 344 DvehMl, IV | odgovorila Hanca. "Ne tebi in nikomur ne izmed nas, ki 345 DvehMl, IV | mi je, nikoli nisem lačna in nikoli žejna, posteljo imam 346 DvehMl, IV | posteljo imam pod seboj in streho nad seboj in oblačil 347 DvehMl, IV | seboj in streho nad seboj in oblačil na izbiro! Ampak 348 DvehMl, IV | sama, kadar boš vse videla in spoznala, ne bo dolgo!" ~ 349 DvehMl, IV | besedah srce še bolj malodušno in plaho, nego je bilo poprej. ~" 350 DvehMl, IV | strahu; povesila je glavo in ni več videla ne zelenih 351 DvehMl, IV | Tam je potrkala na duri in odprla ji je postavna, debela 352 DvehMl, IV | slabo, če boš prav ravnala in če boš ubogala. Culo vrzi 353 DvehMl, IV | v kot, zavihaj si rokave in pomij, kar je še treba; 354 DvehMl, IV | po kuhinji; temna je bila in nepriljudna; na ognjišču 355 DvehMl, IV | družini!" je pomislila Mana in si je zavihala rokave do 356 DvehMl, IV | pomivala, pospravljala, kuhala in prala, večerjala je stoje; 357 DvehMl, IV | prala, večerjala je stoje; in ko si je postlala v kuhinji 358 DvehMl, IV | težkega kamna, roke, noge in život. In še zmerom je slišala, 359 DvehMl, IV | kamna, roke, noge in život. In še zmerom je slišala, kar 360 DvehMl, IV | zavzdihnila je globoko in je zaspala. ~Kakor je bil 361 DvehMl, IV | rekla. Mater, tisto postavno in debelo, je morala klicati 362 DvehMl, IV | krojač, starikav, suhoten in zmerom čemeren človek; njega 363 DvehMl, IV | mnogo ljudi, sinov, hčerá in gostačev, tako, da je pospravljala 364 DvehMl, IV | izb. Ali kakor je storila in kamor je šla, se je glasila 365 DvehMl, IV | Mana je stisnila ustnice in zatajila solze, da bi se 366 DvehMl, IV | Gospa pa ji je očitala in jo je učila: "Nikar ne bodi 367 DvehMl, IV | Nikar ne bodi tako lena in nerodna, nikar ne misli, 368 DvehMl, IV | pet goldinarjev na mesec in te še redila povrhu?" Mana 369 DvehMl, IV | Mana je povesila glavo in ni odgovarjala. ~Tako je 370 DvehMl, IV | hiše; oblekla se je pražnje in se je napotila k Hanci. ~" 371 DvehMl, IV | odgovorila; sedla je na stol in ustna so se ji tresla od 372 DvehMl, IV | dekleta, ki nima nikogar in ti ne ve ne kod ne kam, 373 DvehMl, IV | dobra!" je vzkliknila Mana in je zaihtela na glas. "Saj 374 DvehMl, IV | dokler se roke gibljejo in nič ne vzdihujem. Ali čemu 375 DvehMl, IV | si zapomni, kar si videla in kar si spoznala!" ~"Kaj 376 DvehMl, IV | spoznala!" ~"Kaj bi z jezo in s spoznanjem?" je vsa žalostna 377 DvehMl, IV | kakor so jo vsi iskali in kakor je nihče našel ni. 378 DvehMl, IV | spoteknila, nikar ne žaluj in ne vzdihuj; tudi drugim 379 DvehMl, IV | Nato je prinesla Hanca čaja in potice. ~"Ná, pij in jej!" 380 DvehMl, IV | čaja in potice. ~"Ná, pij in jej!" je rekla. "Pa tudi 381 DvehMl, IV | je pisala Pavletu pismo in je rekla v tistem pismu: ~" 382 DvehMl, IV | Srečno sem prišla v službo in nič mi ni hudega. Delo je 383 DvehMl, IV | meni pa se zdi, da je leto in dan, pa te vendar vidim 384 DvehMl, IV | hudega. Kadar se povrneš in bova ženin in nevesta, pojdeva 385 DvehMl, IV | se povrneš in bova ženin in nevesta, pojdeva najprej 386 DvehMl, IV | sveti Lenart. Vesela sem in zdrava, tudi ti bodi zdrav 387 DvehMl, IV | zdrava, tudi ti bodi zdrav in vesel. Le tako misli name, 388 DvehMl, IV | Hanca je prebrala pismo in je rekla: ~"Zakaj tako pišeš, 389 DvehMl, IV | rad!" je odgovorila Mana in se je razjokala. ~ 390 DvehMl, V | Pavleta, vrgel je kučmo na tla in je hodil z dolgimi koraki 391 DvehMl, V | Pavletu mrzel pot po čelu in po licih. ~"Kako se je to 392 DvehMl, V | vam odpovedali, kar vsem in kar nanagloma?" je vprašal 393 DvehMl, V | petsto, temveč bo jih stokrat in tisočkrat petsto! Delali 394 DvehMl, V | Delali smo, da so shrambe in kašče do vrha nabasane, 395 DvehMl, V | pa – hajd! Preveč nas je in preveč smo delali; zdaj 396 DvehMl, V | Devetkrat več revščine bo in devetkrat več hudodelstva, 397 DvehMl, V | v izobilju lačnih gostov in grobarji bodo dobili posla. 398 DvehMl, V | Bolnišnice stoje na vseh koncih in krajih; če si lačen, podstavi 399 DvehMl, V | najmanj štirinajst dni kosilo in večerjo zastonj; ampak če 400 DvehMl, V | Lojze se je razsrdil in razgrel, izpraznil je kozarec 401 DvehMl, V | izpraznil je kozarec na dušek in ga je trdo postavil na mizo. ~" 402 DvehMl, V | nisem jezil po nepotrebnem in če so drugi preklinjali, 403 DvehMl, V | kar so zmogle te roke, in zmogle so veliko, poglej 404 DvehMl, V | rokovnjač na cesto, brez besede in brez slovesa, meni nič tebi 405 DvehMl, V | Kaj le jaz, ki sem mlad in sam! Ali na cesti ležé ljudje, 406 DvehMl, V | ki so delali po dvajset in po trideset let, ki so že 407 DvehMl, V | trideset let, ki so že sivi in izžeti in imajo družino 408 DvehMl, V | ki so že sivi in izžeti in imajo družino doma. Dozdeva 409 DvehMl, V | gosposkih cestah; dela so hoteli in kruha; roka te natanke postave 410 DvehMl, V | postave pa jih je zasačila in jih je razgnala; pet ali 411 DvehMl, V | pragom, trkajo na vsake duri in iščejo brez nehanja, ko 412 DvehMl, V | navsezadnje le iztrezni in je devetkrat bolj bolan, 413 DvehMl, V | da se ni nikoli z upanjem in s tolažbo upijanil. Nič 414 DvehMl, V | Pogledal je na Pavleta in je umolknil; obema je bilo 415 DvehMl, V | sveta?" je vprašal Pavle in je mislil tudi nase. ~"Bog 416 DvehMl, V | je grenko nasmehnil Lojze in je pomislil tudi na Pavleta. " 417 DvehMl, V | počakajo, da se vreme razvedri in da se kuga poleže. Ali največ 418 DvehMl, V | je tistih, ki so delali in živeli sproti!" ~"Kaj bo 419 DvehMl, V | Temno je pogledal Lojze in dolgo ni odgovoril; zakaj 420 DvehMl, V | živi tistih trideset tisoč in več ljudi, ki se leto na 421 DvehMl, V | mestnih brlogih. Razbojniki in tatovi niso vsi do zadnjega; 422 DvehMl, V | želodec privadil vsemu hudemu in da žive po dva ali tri dni 423 DvehMl, V | srečaval take ljudi, razcapan in kuštrav se plazi ob zidu 424 DvehMl, V | pijanec, nikogar ne vidi in v tla strmi ..." ~Pavleta 425 DvehMl, V | misliti!" je odgovoril Lojze in se je razsrdil sam nad seboj. " 426 DvehMl, V | izpregovoril je počasi in glas se mu je tresel: ~" 427 DvehMl, V | tako živel, kakor tisti, in da bi pobiral skorje iz 428 DvehMl, V | misli, dokler se je dalo in kakor so prišle siloma in 429 DvehMl, V | in kakor so prišle siloma in ponevedoma, jih je z naglico 430 DvehMl, V | odpravil. ~Natočil je sebi in Pavletu in je rekel: ~"Zdaj 431 DvehMl, V | Natočil je sebi in Pavletu in je rekel: ~"Zdaj še ni ura 432 DvehMl, V | kozarec pred nama! Za žalost in skrb je zmerom časa dovolj; 433 DvehMl, V | Pavle se je spomnil na Mano in kakor goreč ogenj se mu 434 DvehMl, V | koprneli čez morje. Žejni in lačni bi se vozili osem 435 DvehMl, V | lačni bi se vozili osem dni in noči, ampak ne bo jim dodeljeno! 436 DvehMl, V | šel sem na pot kakor otrok in od otroka sem se poslovil. 437 DvehMl, V | na oni strani, brez sramu in brez strahu bi stopil prednjo. 438 DvehMl, V | uri sem prišel, bi rekel, in mati bi me vesela pozdravila. 439 DvehMl, V | ne skrbi. Ona veruje vame in v mojo srečo; ne mogel bi 440 DvehMl, V | Lojze. "Če sta bila dva in če sta se imela rada, bi 441 DvehMl, V | bi se bila držala za roko in se nikoli ne izpustila! 442 DvehMl, V | sta močna, pa naj bo dež in toča!" ~Takrat je bilo Pavletu, 443 DvehMl, V | izpregledal. Nadvse grenka in težka misel je stopila v 444 DvehMl, V | je stopila v njegovo srce in se nikoli več ni poslovila. ~" 445 DvehMl, V | izveličanje izgubil? Za to gre in o tem se govori: ali bi 446 DvehMl, V | večer v to izbo, vsa uboga in objokana – kako bi jo pozdravil? 447 DvehMl, V | Ali bi ji rekel žal besedo in bi jo sunil čez prag, ali 448 DvehMl, V | Ni tako!" je rekel Pavle in je uprl lica v dlani. "Ona 449 DvehMl, V | moja je skrb, moja bridkost in moja sramota! Kar sem sklenil, 450 DvehMl, V | Lojze mu je pogledal v oči in je videl, da so bile tiste 451 DvehMl, V | koga bi hranil? Na kugo in na starost pa nisem mislil 452 DvehMl, V | starost pa nisem mislil in tudi ne bom!" ~"Kedaj pojdeš?" 453 DvehMl, V | še malo ogledal po mestu in po krčmah; tudi pošteno 454 DvehMl, V | Nagnil je glavo ob dlan in se je zamislil. ~"Glej, 455 DvehMl, V | tisto svojo staro domovino! In če sem se spomnil, sem storil 456 DvehMl, V | storil to brez koprnenja in brez žalosti. Zdaj pa, ko 457 DvehMl, V | srce pa je onstran morja in ostane tam na vekomaj. Ostane 458 DvehMl, V | roka se mu je že tresla in pivo se je razlivalo po 459 DvehMl, V | moji izbi! Če nisi pijanec in zapravljivec, ti par tednov 460 DvehMl, V | nadalje pa se izroči Bogu in svojemu patronu. Onkraj 461 DvehMl, V | Naj mi očita nezvestobo in vse kar je hudega, le da 462 DvehMl, V | da zmerom mislim nanjo in da jo pozdravljam." ~"Vse 463 DvehMl, V | premalo vreč za vse cekine in da bo kmalu pol Amerike 464 DvehMl, V | noči. Lojze je bil glasán in vesel, Pavletu pa je ležalo 465 DvehMl, V | bilo do veselja, do pijače in do ljudi; sam je bil; s 466 DvehMl, V | je bil; s povešeno glavo in stisnjenimi pestmi je hodil 467 DvehMl, V | ki čaka vsa vesela nanj, in na tiste ljudi, ki žive 468 DvehMl, V | tiste ljudi, ki žive po dva in tri dni od ene same skorje 469 DvehMl, V | Katerih?" ~"Mojih tovarišev in tvojih! Še hitreje gre, 470 DvehMl, V | človek vsaj poškropljen in pokopan, kadar umrje. Še 471 DvehMl, V | Veliko culo je povezal Lojze in jo je zadel na ramo; nato 472 DvehMl, V | škodilo. Le preveč potrt in kisel nikar ne bodi. Če 473 DvehMl, V | opravila, pa vendar sem žvižgal in prepeval, ko je godel želodec 474 DvehMl, V | Pavle je komaj poslušal in ni nič odgovarjal. ~Stisnila 475 DvehMl, V | Pavletova je bila vsa mrzla in potna, kakor roka bolnikova. ~" 476 DvehMl, V | bolnikova. ~"Vesel bodi in potrpi!" ga je tolažil Lojze. " 477 DvehMl, V | morje dolgo svetlo brazdo in kmalu je Pavle ni več razločil 478 DvehMl, V | nenadoma je bil tako slab in plahoten, kakor otrok, ki 479 DvehMl, V | jo je videl tako bistro in razločno, kakor je poprej 480 DvehMl, V | osamela bajta, gleda nanj in mu očita z žalostnimi očmi: 481 DvehMl, V | je na domovino, na Manco in na tiste, ki umirajo v tujini 482 DvehMl, V | truden, je prižgal svetilko in je sedel za mizo, da bi 483 DvehMl, V | Velikokrat mislim nate in Bog sam ve, kaj bi jaz dal, 484 DvehMl, VI | bilo v hiši toliko vrišča in veka, da so gledali sosedje 485 DvehMl, VI | govorila hkrati z gospo in z vsemi in nič manj glasno, 486 DvehMl, VI | hkrati z gospo in z vsemi in nič manj glasno, kakor gospa 487 DvehMl, VI | pridi k meni!" je rekla Mani in je šla. ~Ko je odslužila 488 DvehMl, VI | dni, je imela roke zatekle in razpokane od dela. Hude 489 DvehMl, VI | se ni več zmenila zanje in tudi do joka ji ni več bilo. 490 DvehMl, VI | prerekala, povezala je culo in se je napotila k Hanci. 491 DvehMl, VI | prvi večer sedeli za mizo in pili čaj, je rekla Hanca: ~" 492 DvehMl, VI | službo, kakor jaz za polje in senožet. Močna si, pripravna, 493 DvehMl, VI | v očeh nobene solze več in njegovo srce mora biti zakrknjeno. 494 DvehMl, VI | si se, povešala si glavo in solze so bile v tvojih očeh. 495 DvehMl, VI | tvoji, ne na njeni strani in da bi se nji sami spodobile 496 DvehMl, VI | Hanca pa se je nasmehnila in je točila čaj v obe dve 497 DvehMl, VI | kakšna je tvoja bolezen in bridkost. Tista je, ki smo 498 DvehMl, VI | imeli že od nekdaj: trud in skrb, le še v večji meri!" ~" 499 DvehMl, VI | da pridem v nebesa, truda in skrbi se nikoli nisem bala. 500 DvehMl, VI | da je vsako upanje prazno in nespametno; zdaj to vem