Part, Chapter

 1 DvehMl, I   |       ondod, ker nama ni dano in nikoli ne bo." ~"Če me nimaš rad,
 2 DvehMl, I   |         nama je nihče ne želi in nikoli je ne bova deležna." ~"Še
 3 DvehMl, I   |       Čakala bom nate, Pavle, in nikoli ne bom žalostna. Bog vedi,
 4 DvehMl, I   |  pozdravlja in da naju ima rada? Nikoli je nisem videl take poprej!" ~"
 5 DvehMl, II  |    bežale? Še enkrat se ozri, in nikoli ne boš pozabil ne mojih
 6 DvehMl, II  |       pozabi na tisto ped zemlje nikoli več. Ukoreninil se je vanjo
 7 DvehMl, II  |       uri dom pred njenimi očmi, nikoli poprej ga ni videla tako
 8 DvehMl, II  |        bom imela rada, Pavle, ti nikoli ne bo hudo na svetu." ~"
 9 DvehMl, II  |   ljubezen bila tvoj kruh, Mana, nikoli ne boš lačna." ~Kanila je
10 DvehMl, II  |           ki je niso videli prej nikoli. Kam jim drži pot nadalje?
11 DvehMl, II  |        Mračilo se je hitro kakor nikoli; okna na drugi strani ulice
12 DvehMl, II  |          za zmerom, Bog s teboj, nikoli ne bodi huda name." ~"Tudi
13 DvehMl, III |        se je razpalilo v krvi. ~"Nikoli ga nisem pil, čemu bi ga
14 DvehMl, III |        senca pošepnila na uhó: ~"Nikoli ne boš dočakal!" ~Zares
15 DvehMl, III |     spoznal. Mesto je veliko, da nikoli takega; komaj ve človek,
16 DvehMl, IV  |          se ji je storilo, zakaj nikoli še ni prenočevala v tuji
17 DvehMl, IV  |        me je imel rad, je rekel; nikoli več ga ne bo!" ~Mana je
18 DvehMl, IV  |          ni razmajal. Tako je in nikoli ni bilo drugače. Če me zdaj
19 DvehMl, IV  |       dobrega mi ne bo na svetu, nikoli ne!" je rekla v svoji žalosti. ~"
20 DvehMl, IV  |     zasmejala. ~"O, dobro mi je, nikoli nisem lačna in nikoli žejna,
21 DvehMl, IV  |        je, nikoli nisem lačna in nikoli žejna, posteljo imam pod
22 DvehMl, IV  |           Ampak ker si otrok, ti nikoli ne bom želela, da bi se
23 DvehMl, IV  |      kaplje! Le to si zapiši, pa nikoli ne pozabi, da dobrih ljudi
24 DvehMl, V   |         trdo postavil na mizo. ~"Nikoli se nisem jezil po nepotrebnem
25 DvehMl, V   |       bolj bolan, kakor da se ni nikoli z upanjem in s tolažbo upijanil.
26 DvehMl, V   |       umrje na dan le toliko, da nikoli ni manjša ta črna vojska.
27 DvehMl, V   |         se vrneš!" ~Lojze ni bil nikoli rad dolgo žalosten; odrival
28 DvehMl, V   |        bila držala za roko in se nikoli ne izpustila! Bodi sam,
29 DvehMl, V   |     stopila v njegovo srce in se nikoli več ni poslovila. ~"Res,
30 DvehMl, V   |     obadva je premalo, kar imam. Nikoli nisem hranil – za koga bi
31 DvehMl, V   |           tam daleč je domovina! Nikoli je ni tako ljubil v srcu,
32 DvehMl, VI  |          moja bridkost: te ne bo nikoli konec, nobene pomoči ni
33 DvehMl, VI  |        nebesa, truda in skrbi se nikoli nisem bala. Ali mislila
34 DvehMl, VI  | razpuhtelo, nego jutranja megla, nikoli več ga ne bo v srce nazaj." ~"
35 DvehMl, VI  |         srce tako ranjeno, da se nikoli ne bo zacelilo." ~Mana je
36 DvehMl, VI  |        te jaz imam rada, pa nama nikoli ne bo hudega. Pridi kmalu,
37 DvehMl, VII |        Ampak žganje mi ne tekne, nikoli mi ni, zdaj pa še celó ne!" ~"
38 DvehMl, VII |          da me ne boš terjal." ~"Nikoli te ne bom terjal," se je
39 DvehMl, VIII|         pravici in brez strahú. ~Nikoli ni spala tako sladko kakor
40 DvehMl, VIII|          razpuhtela, kakor da je nikoli ni bilo. ~*~Pavle je naznanil,
41 KrcmEl, I   |    župnik? Grešniki smo res, ali nikoli ne tako zakrknjeni, da bi
42 KrcmEl, I   |          se vam je godilo slabo, nikoli niste bili zadovoljni, pa
43 KrcmEl, I   |         bili zadovoljni, pa tudi nikoli ne žalostni. Tepli so vas –
44 KrcmEl, II  |        je začudil. ~"Tam ne bomo nikoli več orali," je odgovoril
45 KrcmEl, II  |        človek, ki ga Potnikov še nikoli prej ni videl. ~Oblečen
46 KrcmEl, II  |    zadrgnila, bi me ne izpustila nikoli več. Omahljivo, mehko in
47 KrcmEl, II  |        je treba, tako stori. Ali nikoli in nikjer ne pozabi, kje
48 KrcmEl, III |        kedaj bo trpljenja konec? Nikoli ga ne bo, le verjemite.
49 KrcmEl, III |   kolobarju, zmerom po eni poti, nikoli se do sitega ne najé in
50 KrcmEl, III |        namere in kupčije se niso nikoli do konca razpletle, ampak
51 KrcmEl, IV  |        nego v krčmo. Tudi se jim nikoli poprej ni toliko in tako
52 KrcmEl, IV  |           Kimavcu in cmeravcu še nikoli ni rodila zemlja; dobra
53 KrcmEl, IV  |        dolino, kakor ni hitel še nikoli. ~Na pol poti ga je zgrabilo
54 KrcmEl, IV  |    spomin je verna knjiga, ki se nikoli ne moti in ničesar ne pozabi." ~
55 KrcmEl, IV  |       oči so se mu svetile kakor nikoli. ~Elija je vzdignil steklenico,
56 KrcmEl, IV  |          človek, saj veš, cigan! Nikoli nisem maral vzdihovanja
57 KrcmEl, IV  |        noge šibe, kakor se mi še nikoli niso."  "O, kakšna bo ta
58 KrcmEl, V   |         se pod svetlim soncem in nikoli niso pomislili, kaj da je
59 KrcmEl, V   |        počemu bi delal, ko se ti nikoli in nič ne more posrečiti!
60 KrcmEl, V   |        večji slepar je. Ampak on nikoli ni rekel in ne mislil: majhen
61 KrcmEl, V   |      lica, njegova ustna se niso nikoli več nasmehnila, vesele besede
62 KrcmEl, V   |        si se ustrašil, ti, ki se nikoli nisi bal ne Boga, ne greha?
63 KrcmEl, VI  |          še kdaj videl beli dan? Nikoli, o, nikoli več ga ne boš
64 KrcmEl, VI  |       videl beli dan? Nikoli, o, nikoli več ga ne boš gledal! Deset
65 KrcmEl, VI  |         o ljubezni in o zvestobi nikoli nisva govorila!" ~Takrat
66 KrcmEl, VI  |        zalučil kozarec na tla. ~"Nikoli nisem prosil, nikoli ne
67 KrcmEl, VI  |             Nikoli nisem prosil, nikoli ne bom!" ~Opotekel se je
68 SimnuS, II  |         ljudem, ko jim nisem bil nikoli. Ampak kdo bi se prerekal,
69 SimnuS, II  |        in je dolgo molčal. ~"Kaj nikoli nisi bil v teh krajih?" ~
70 SimnuS, II  |         vajen vsega hudega in se nikoli ni prerekal. Še povedati
71 SimnuS, II  |        je mislil, "in zla beseda nikoli ne zaleže!" ~Tako so se
72 SimnuS, III |    Osojnice!" je vzrojil župan. "Nikoli ga nisem videl, tega človeka,
73 SimnuS, III |     poznam tega Martinca, ni bil nikoli nič prida. Lahko se nameri,
74 SimnuS, IV  |      ceste, koder niso hodile še nikoli. ~"Kaj je bilo tvoje življenje,
75 SimnuS, V   |        ki je bil bistra glava in nikoli ni brez potrebe zapravljal
76 SimnuS, V   |          osojniškega, ki drugače nikoli ni govoril. ~"Dajmo vsak
77 SimnuS, VI  |       let si živel, oj Šimen, pa nikoli nisi doživel, da bi te bila
78 SimnuS, VI  |         niso. ~"Zdi se mi, da se nikoli ne bom izprehajal!" je pomislil
79 SimnuS, VI  |         Šimen!" ~In Šimen, ki se nikoli ni prerekal, je sklenil
80 SimnuS, VII |          v tistem trenotku se še nikoli ni prestrašil osojniški
81 SimnuS, VII |          maše dajal! Ampak če se nikoli nisi, zdajle si se ukanil.