Part, Chapter

 1 DvehMl, I   |          za roko se bova držala, ves svet naju ne bo premagal!" ~
 2 DvehMl, I   |    spremenila?" je vprašal Pavle ves začuden. ~"Spremenila sva
 3 DvehMl, II  |          drugačna je bila bajta, ves drugačen svet okoli nje.
 4 DvehMl, II  |         ni bila prav nič vesela. Ves lepši je bil ob tej uri
 5 DvehMl, II  |         na cesti. ~"On je vesel, ves prazniški čaka name; kaj
 6 DvehMl, III |       njega kakor izpod oblakov; ves blag je bil obraz, oči pa
 7 DvehMl, III |    najbrž tudi bolan, ker je bil ves zasinel v obraz; ogovoril
 8 DvehMl, III |          suho, se je opotekal in ves bled je bil v obraz. Lojze
 9 DvehMl, III |         noči!" ga je pozdravil. "Ves dan sem zamudil zaradi tebe,
10 DvehMl, III |        prišel; tudi zato, ker še ves dišiš po stari domovini –
11 DvehMl, III |          rekel Pavle. ~"Zares si ves čemeren in zanič! Pojdiva,
12 DvehMl, III |        je do dobrega, ker je bil ves blaten in sajast, nato pa
13 DvehMl, IV  |    prišla zjutraj, kod si hodila ves dan?" ~Mana ji je pogledala
14 DvehMl, IV  |          od radosti. ~"Jokala si ves dan, ubožica, še vse rdeče
15 DvehMl, IV  |        slišala, kar je poslušala ves dan: "Zabiti kmet! Zabiti
16 DvehMl, V   |       molčal, nato pa je vprašal ves plah: ~"Kaj boš storil?" ~"
17 DvehMl, V   |         misel v srcu?" ~Pavle je ves vztrepetal. ~"Kako misliš?
18 DvehMl, V   |         vesel pogled ne iz oči. ~Ves teden se je Lojze klatil
19 DvehMl, VI  |     pozdravila, če bi se povrnil ves siroten in beraški! Ali
20 DvehMl, VI  |   prikazal na pragu. Bos je bil, ves razcapan in blaten, kakor
21 DvehMl, VI  |       pila vino, in ko je popila ves kozarec, so ji lica zardela.
22 DvehMl, VII | Štirinajst dni je bil Pavle sam; ves truden in bolan je bil od
23 DvehMl, VII |          čase bi bil romal Pavle ves božji dan čez gore in doline,
24 DvehMl, VII |      rekel tisti in Pavle je bil ves vesel. ~"Odkod si?" ga je
25 DvehMl, VII |          Zdaj pa izgubim," se je ves vesel nasmehnil, ko je Talijan
26 DvehMl, VII |          spal," je rekel Pavle. "Ves sem truden, kakor s kolom
27 DvehMl, VII |          je Pavle vzdramil in je ves trepetal od groze. Zakaj
28 DvehMl, VII |         lehe, zoreče v soncu, in ves vesel je bil. Takrat pa
29 DvehMl, VII |      zavita in njen obraz je bil ves truden in bolan. Pavle pa
30 DvehMl, VII |        nasmehnil kakor v sanjah; ves bled je bil. ~"Pa z Bogom!"
31 DvehMl, VII |  iztegnil roko. ~Hrvat je planil ves prestrašen. ~"Kam?"  "Pa
32 DvehMl, VIII|       božjega še gleda name," je ves vesel pomislil Pavle. Zagriznil
33 DvehMl, VIII|      cesto, pa je občutil, da je ves slab in neokreten. "Nekoč
34 DvehMl, VIII|       preklinjalo, nato pa se je ves trušč izgubil v daljavi.
35 DvehMl, VIII|     prikazal se mi je, kakor je, ves žalosten." ~"Če sama veš,
36 DvehMl, VIII| zasmejala Hanca. ~Nato pa je bil ves resen njen obraz; kakor
37 KrcmEl, I   |         in je stal kraj postelje ves žalosten, župnik pa ga je
38 KrcmEl, I   |       Njegov obraz je bil siv in ves gol, toda smehljal se je
39 KrcmEl, I   |        je videl vso to samoto in ves ta strah ter se je nasmehnil. ~"
40 KrcmEl, I   |         tla in Potnik je ugledal ves prestrašen, da stoji do
41 KrcmEl, I   |          le sanjalo?" je vprašal ves začuden ter je pogledal
42 KrcmEl, II  |      Starejši je vstal in je bil ves zamolkel v obraz; rekel
43 KrcmEl, II  |        Šla sta na vrt, ki je bil ves že v senci; nad črnimi vejami
44 KrcmEl, II  |         prišel in ga je pogledal ves osupel. ~"Počemú taka jeza?"
45 KrcmEl, II  |       sodim." ~Došel ga je in še ves zasopel je bil, ko ga je
46 KrcmEl, II  |        je stal sredi ceste in je ves začuden gledal na cigana
47 KrcmEl, II  |     steljo, pa nikar ne zažgi." ~Ves vesel je odgovoril cigan: ~"
48 KrcmEl, II  |         bilo. ~Drugi pa je rekel ves miren in moški: ~"Jaz še
49 KrcmEl, III |           prestrašil se je in je ves omahnil. ~Dolgo je premišljeval
50 KrcmEl, III |       zarubljen in je stal bahač ves gol na cesti, se je nenadoma
51 KrcmEl, III |        zasmejal, in smejal se je ves čas, ko je hodil za procesijo,
52 KrcmEl, III |         pa je tako vzkliknil, je ves osupnil; zakaj gostje vsi,
53 KrcmEl, IV  |       temu. Brez klobuka je bil, ves bled in zelen v obraz, roke
54 KrcmEl, IV  |     Potnik ga je videl takega in ves se je tresel od groze, ko
55 KrcmEl, IV  |          ubogi krčmar, ki je bil ves pôten in zasopljen; in čudo
56 KrcmEl, IV  |         obraz pa je bil nenadoma ves trd in siv. ~"Dokler si
57 KrcmEl, IV  |        zasmejal, da ga je krčmar ves začuden pogledal. ~"Ali
58 KrcmEl, IV  |       smejal, da se mu je tresel ves život. ~"Lahko noč, Elija,"
59 KrcmEl, IV  |      tvoj dom, tja se boš selil! Ves svetal je, svetlejši od
60 KrcmEl, IV  |           trepetajoč od groze in ves zasopljen. ~Pred hišo je
61 KrcmEl, IV  |      vrnil v dolino, dasi je bil ves truden in bolan. Rana na
62 KrcmEl, IV  |   ničesar ne pozabi." ~Počasi in ves upognjen se je napotil v
63 KrcmEl, IV  |      glave. Njegov pogled je bil ves moten in bolan. ~"Kaj misliš,
64 KrcmEl, IV  |          samo solzo. Zdaj pa sem ves podoben tej mokri cunji
65 KrcmEl, IV  |      roka omahnila in ozrl se je ves prestrašen. ~"Pil sem nocoj,
66 KrcmEl, V   |         bil mehak v svojem srcu, ves materin otrok. ~Oziral se
67 KrcmEl, V   |          na svetu." ~Ostal je še ves dan, zvečer pa je rekel,
68 KrcmEl, V   |     besedah tako vesel, da se je ves tresel od smeha. ~"Tako,
69 KrcmEl, V   |         vstal; smehljal se je in ves bled je bil. ~"Ali se ti
70 KrcmEl, V   |           Elija je vstal; siv in ves zabrekel je bil v obraz.
71 KrcmEl, VI  |     ugledal za mizo Martinovega. Ves blaten, kuštrav in ciganski
72 SimnuS, I   |        sram?" je odgovoril Šimen ves miren in brez srda. "Umreti
73 SimnuS, III |    mukoma, z omahujočimi nogami, ves zgrbljen, upognjen in nadložen,
74 SimnuS, IV  |    današnjega dne? Da bi spravil ves vroči pot, kolikor sem ga
75 SimnuS, V   |           je vzkliknil osojniški ves zasopljen in je skočil z
76 SimnuS, V   |         žila bije!" je vzkliknil ves srdit. "Potuhnil se je,
77 SimnuS, VI  |          tresel se jima je glas, ves prijazen je bil in ljubezniv. ~"
78 SimnuS, VII |    biriča, ki je stal pred njimi ves preplašen, kakor prikazen
79 SimnuS, VII |         župan in je vzkliknil na ves glas: ~"Razbojnik! Saj sem
80 SimnuS, VIII|        pil, nato pa je napregel. Ves vesel je bil in dobre volje;