Part, Chapter

 1 DvehMl, I   |         jo je dal, ob rojstvu že! Ta dva se imata rada, kakor
 2 DvehMl, I   |      svatovanje? ~Oba sta slišala ta prešerni pozdrav iz doline
 3 DvehMl, I   |         zdi, da je zdaj vsa lepša ta dolina, da naju pozdravlja
 4 DvehMl, II  | blagoslovljen, da je mogel reči: "Ta kos zemlje, pa če je še
 5 DvehMl, II  |     napravljala na pot? Čemu zdaj ta bridkost, čemu ta voda v
 6 DvehMl, II  |       Čemu zdaj ta bridkost, čemu ta voda v očeh? Stopila sva
 7 DvehMl, II  |      smelo bi liti ob tej uri, na ta najin dan," je tiho rekel
 8 DvehMl, II  |        Pavle. ~Vsi so se ozrli na ta dva mlada romarja. ~"Kam
 9 DvehMl, II  |          če ne že opolnoči. Pijva ta dan in vesela bodiva; ni
10 DvehMl, II  |       vrhan koš bridkosti. In on, ta sirotnik, ne gre iskat bogastva;
11 DvehMl, II  |          potrjeno, mi povej še na ta zadnji dan po pravici, če
12 DvehMl, III |          Ameriko!" si je mislil. "Ta je kakor ime na poštnem
13 DvehMl, III |      izpljunil. ~"Saj večna ne bo ta vožnja!" se je tolažil. "
14 DvehMl, III |         na boljše čase, pa prejde ta teden, kakor mine huda ura." ~
15 DvehMl, III |           spoznal. Le zmerom nosi ta klobuk in zvesto hrani to
16 DvehMl, V   |       toliko, da nikoli ni manjša ta črna vojska. Tako se mi
17 DvehMl, V   |         povej: da pride ona nocoj ta večer v to izbo, vsa uboga
18 DvehMl, V   |          Pijva nocoj!" je rekel. "Ta najin večer je tak, da bova
19 DvehMl, V   |        bridkost! Sam sem vzdignil ta križ, sam ga bom nosil!" ~
20 DvehMl, VII |          ne njega ne bo izveličal ta tolar." ~Ko sta pokosila,
21 DvehMl, VII |        Tako lokavo me je pogledal ta krivonosec, kakor da se
22 DvehMl, VII |           se pritepel, siromak, v ta nečedni brlog?" ga je vprašal
23 DvehMl, VII |          rekel: "Kdor nosi culo v ta kraj, naj pripiše sebi!" ~
24 DvehMl, VIII|            Nekoč bi bil preskočil ta zid, kakor razor na polju –
25 DvehMl, VIII|           mu je odgovoril Lojze. "Ta beseda, ki si jo rekel,
26 KrcmEl, I   |      župnišča so Martinovi – tudi ta vreča je polna do vrha.
27 KrcmEl, I   |        videl vso to samoto in ves ta strah ter se je nasmehnil. ~"
28 KrcmEl, I   |      detelje, ki jo je pomendrala ta goveda; ampak govede ni
29 KrcmEl, II  |          in to ti rečem: če bi se ta naša dolina pogreznila za
30 KrcmEl, II  |          in namera. Moja misel je ta, da se izpolnijo vsa znamenja,
31 KrcmEl, II  |      vpraša: Kaj bi se mi smilila ta zemlja? Danes je moja, čegava
32 KrcmEl, II  |       pred seboj. ~"Odkod pa tebi ta učenost?" ~Cigan je zamahnil
33 KrcmEl, III |           si mislil človek: glej, ta fara je srečna in zadovoljna,
34 KrcmEl, III |         je rekel: ~"Ni nespameten ta pobožni faran, da veruje
35 KrcmEl, III |         smo prej lenarili – odkod ta toča na faro? Spogledavali
36 KrcmEl, III |         se je napotil do grabeža. Ta se je smejal in ga je meril
37 KrcmEl, III |         da pojdejo vsi, vsi, vsi? Ta je moj drugi." ~Z dolgim
38 KrcmEl, IV  |       drevesa prej ali slej. Tudi ta izba bo še polna in glasna
39 KrcmEl, IV  |           se mu je slabo sponesla ta jeza. Sam si je naložil,
40 KrcmEl, IV  |            kar se je rešiti dalo, ta pa bi zmerjal in ukazoval." ~
41 KrcmEl, IV  |           polnim vedrom. ~"Kaj pa ta stoji in zijá? Ali pomagaj,
42 KrcmEl, IV  |      nikoli niso."  "O, kakšna bo ta noč, ta samotna, dolga noč,"
43 KrcmEl, IV  |              O, kakšna bo ta noč, ta samotna, dolga noč," je
44 KrcmEl, V   |       upehal! Kam je izginila vsa ta lepota? Kam se je vzdignila,
45 KrcmEl, V   |           skrb. ~"Čegava bo nekoč ta dolina, ta lepa zibka naša?"
46 KrcmEl, V   |        Čegava bo nekoč ta dolina, ta lepa zibka naša?" je vprašal
47 KrcmEl, V   |            ko bi piti ne smel. Še ta kozarec, pa bom na kolenih.
48 KrcmEl, V   |    procesije nisem še videl – kam ta procesija?" ~Ni še dobro
49 KrcmEl, V   |         krčmar Elija vedel, odkod ta svetla procesija in kam.
50 KrcmEl, VI  |          rekel, drugače pojdem še ta večer!" ~Elija je obstrmel
51 SimnuS, I   |                                I  Ta zgodba, ki vam jo pripovedujem,
52 SimnuS, I   |         pozabljenih sanjah, videl ta kraj. ~Birič je iztegnil
53 SimnuS, I   |                Tako se je pričela ta zgodba. ~
54 SimnuS, II  |             Zares je nadvse čudna ta postava, ali kdo bi se prerekal
55 SimnuS, II  |     ustavil pred Mejačevo hišo. ~"Ta je številka osemindevetdeseta!"
56 SimnuS, II  |        naredilo, da je pogorišče, ta nekdanja številka devetindevetdeseta,
57 SimnuS, II  |      oblastnije, da bi ga redili! Ta človek pa je Sirotnikov,
58 SimnuS, III |       Vseh zmešnjav začetek pa je ta dolgi in jokavi nadložnik,
59 SimnuS, III |     bistro glej, da se ne odsmoli ta biriška smola prisojniška
60 SimnuS, III |           in nikar ne stopajte na ta lakomni prisojniški svet,
61 SimnuS, III |   razodeta! Ampak dotistihdob naj ta nadloga, Šimen imenovana,
62 SimnuS, IV  |         tvoje pravice se je danes ta dan pol sveta zamajalo!
63 SimnuS, IV  |           da bi pod njimi ne stal ta pobožni rabelj, kaj bi bilo
64 SimnuS, V   |           je še pravica na svetu! Ta razbojnik prisojniški se
65 SimnuS, V   |       bajte so tatovom odprte. In ta dva župana se potita od
66 SimnuS, V   |        Zakaj nevarnost je, da nam ta nadloga v svoji hudobiji
67 SimnuS, VI  |           izpraševal, odkod da je ta oblast in kdo da jo je ustanovil;
68 SimnuS, VI  |    sitnost, ki nam jo je napravil ta razbojnik, ko je šel po
69 SimnuS, VI  |    potreba. Zakaj lažje bo nosilo ta križ dvoje občin nego dvoje
70 SimnuS, VII |           nič ne bilo čudnega, če ta nadloga ni bila nadloga
71 SimnuS, VII |        nadloga ni bila nadloga in ta Šimen ne Šimen, temveč Bog
72 SimnuS, VII |       poglejmo, kako da je; če se ta prekanjenec ni lagal!" je
73 SimnuS, VII |         prisojniški. "Kar pravita ta dva iblajtarja, je morda
74 SimnuS, VII |        minilo, ko nas je obiskala ta nadloga. Prepir se je vnel
75 SimnuS, VIII|         ni vedel, kaj da pomenijo ta huda znamenja. Po dolgem
76 SimnuS, VIII|         so rekli, "da ga potolaži ta čast, izkazana njegovemu
77 SimnuS, VIII|      besedo!" ~Tako se je zvršila ta zgodba. Devet let kasneje