Part, Chapter

 1 DvehMl, I   |      hudo pri srcu; Mana pa je rekla: ~"Ne bojva se, dokler se
 2 DvehMl, I   |     Hanco sem se spomnila!" je rekla. "Na tisto Hanco, ki je
 3 DvehMl, I   |           Tudi jaz pojdem," je rekla Mana. "Ni potreba, da bi
 4 DvehMl, I   |      in prepevala!" ~Ona pa je rekla: ~"Kadar se vrneš, ne bom
 5 DvehMl, I   |   napotila v dolino. ~"Kako si rekla, Manca? Srečo daj Bog obema,
 6 DvehMl, I   |        bridkosti ni več v nji. Rekla sva, da se posloviva, pa
 7 DvehMl, II  |     kos kruha; kar ostani," je rekla mati. ~"Ostani!" so prosile
 8 DvehMl, II  |          Povrnem se kmalu," je rekla Mana in jim je dala roko
 9 DvehMl, II  |    usta sva lovila kaplje," je rekla Mana. ~Res je bilo obema
10 DvehMl, II  |      tebi tako ne zgodilo," je rekla tretja kmetica. ~"Bog vama
11 DvehMl, II  | pomislila Mana. ~Obadva pa sta rekla v svojem srcu: ~"Ker gledajo
12 DvehMl, II  |       Ali več ne veš, kako sva rekla? Dokler se bova imela rada,
13 DvehMl, II  |     imam, Bog mi je priča," je rekla Mana. ~"Tudi jaz te imam
14 DvehMl, II  |       Čas je, mislim," je tiho rekla Mana in mu ni pogledala
15 DvehMl, III |      odgovorila Mana; in še je rekla: "Ti se usmili, zakaj ti
16 DvehMl, IV  |   ogledovala to bogastvo in je rekla: ~"Vse to, kakor je, bi
17 DvehMl, IV  |   zameri, Hanca, za nocoj!" je rekla. ~"Kaj bi zamerila? Potrpi!" ~
18 DvehMl, IV  |      že užila; trudna sem!" je rekla. ~"To je tvoja postelja!"
19 DvehMl, IV  |        Tudi jaz spim tako," je rekla Mana. "Trudna sem, pa ne
20 DvehMl, IV  |         pa sanjaj na tleh!" je rekla. ~Zaspali pa nista, ko je
21 DvehMl, IV  |        srcu pa mi je mraz!" je rekla Mana. ~Hanca je pokleknila
22 DvehMl, IV  |      licu. ~"Ker si otrok," je rekla. "Zdaj le prijetno zaspi.
23 DvehMl, IV  |        Seveda je bil greh!" je rekla Hanca tako mirno in brez
24 DvehMl, IV  |    Zakaj me nisi vzbudila?" je rekla Mana. "Sram me je tega svetlega
25 DvehMl, IV  |        si iz naših krajev!" je rekla Mana. ~"Tudi jaz, da bi
26 DvehMl, IV  |  pripravna, saj jo vidite!" je rekla Hanca. ~Ženska je dala Mani
27 DvehMl, IV  |    dovolj, izprehodiva se!" je rekla Hanca. ~Zelene loke so se
28 DvehMl, IV  |       na svetu, nikoli ne!" je rekla v svoji žalosti. ~"Prav
29 DvehMl, IV  |       maraš o tej žalosti!" je rekla Mana. ~"Vedela boš sama,
30 DvehMl, IV  |        tudi prijazni niso!" je rekla. Mater, tisto postavno in
31 DvehMl, IV  |    ihtenja. ~"Shujšala si!" je rekla Hanca. "Saj sem vedela:
32 DvehMl, IV  |      si res veliko trpela!" je rekla Hanca. "Še psa ne udarim,
33 DvehMl, IV  |     Saj bi vse dobro bilo!" je rekla Mana. "Delam, dokler se
34 DvehMl, IV  |      je tolažila Hanca. "Če bi rekla, da so njih besede pljunki,
35 DvehMl, IV  |  potice. ~"Ná, pij in jej!" je rekla. "Pa tudi zasmej se! Kolikor
36 DvehMl, IV  |        kakor ga imam rada," je rekla Mana vdrugič. ~Nato je pisala
37 DvehMl, IV  |     pisala Pavletu pismo in je rekla v tistem pismu: ~"Srečno
38 DvehMl, IV  |        je prebrala pismo in je rekla: ~"Zakaj tako pišeš, ko
39 DvehMl, VI  |     imaš, pa pridi k meni!" je rekla Mani in je šla. ~Ko je odslužila
40 DvehMl, VI  |         nego nerodni kmet!" je rekla gospa. ~Mana se ni prerekala,
41 DvehMl, VI  |        za mizo in pili čaj, je rekla Hanca: ~"Morda ti bo hudo,
42 DvehMl, VI  |      je odgovorila: ~"Kakor si rekla tisti prvi večer, tako se
43 DvehMl, VI  |      ni vsa moja bridkost!" je rekla Mana. "Saj nisem mislila,
44 DvehMl, VI  |    vzdihnila Hanca. Nato pa je rekla: "Kaj vaju je zmotilo, da
45 DvehMl, VI  |     otrok." ~"Vse je, kakor si rekla," je odgovorila Mana, nato
46 DvehMl, VI  |         Ko je upihnila luč, je rekla Hanca: ~"To ti povem, pa
47 DvehMl, VI  |      njegove." ~"Ne morem!" je rekla Mana. "Še v oči bi mu ne
48 DvehMl, VI  |    Piši in razodeni, kakor sem rekla!" ~"Ne morem!" je vzdihnila
49 DvehMl, VI  |    Hanca pa je pomislila in je rekla: ~"Zdaj pa mi naravnost
50 DvehMl, VI  |          Ne bom mu pisala!" je rekla Mana. "Že mojemu srcu je
51 DvehMl, VI  |         Tako si molčljiva," je rekla Hanca, "in nič ne prespana!
52 DvehMl, VI  |     lahko prislužila doto!" je rekla. ~Hanca ji je s srepim očesom
53 DvehMl, VI  |        vzkliknila. ~Mana pa je rekla: ~"Tja bi se vrnila, k tistim
54 DvehMl, VI  |      se ti bo hudo godilo!" je rekla. "Ali mislila nisem, da
55 DvehMl, VI  |    Hanco z velikimi očmi in je rekla tiho, kakor da bi šepetala
56 DvehMl, VI  |       tesno jo je držala in je rekla: ~"Če mu ti sama ne pišeš,
57 DvehMl, VI  |       je pisala ob sveči in je rekla v tistem pismu: ~"Le tako
58 DvehMl, VI  |        kakor ga imam rada," je rekla in Mana je zgenila pismo. ~
59 DvehMl, VII |     telesu. ~"Pozdravljen," je rekla. "Pozdravljen bodi v svojem
60 DvehMl, VII |       in vse krvavo. ~"Ná!" je rekla. "To-le sem ti prinesla
61 DvehMl, VIII|      bi rada vedela, kako," je rekla ženska. "Sinoči si ležal
62 DvehMl, VIII|        ti najbolje godilo," je rekla. "Dvoje pisem je zate!" ~
63 DvehMl, VIII|    razloži, kako je njemu," je rekla Mana. ~Lojze je sedel in
64 DvehMl, VIII|         Še nocoj mu pišem," je rekla Mana in je vzela papir iz
65 DvehMl, VIII|   Hanca pa se je nasmehnila in rekla: ~"Siromak je človek sam,
66 DvehMl, VIII|     imam ženina v Ameriki," je rekla. "Pred štirimi leti je šel,
67 KrcmEl, I   |           Tujec je prišel," je rekla. ~"Kdor je, naj stopi v
68 KrcmEl, II  |    mraz in tudi vetra ni bilo. Rekla je: ~"Strah me je – da bi
69 KrcmEl, II  |        je bila žalostna, pa je rekla: ~"Zdaj izpričaj! Ne hodi
70 KrcmEl, II  |       so in kakšni godovi?" je rekla mati in se ni dotaknila
71 KrcmEl, II  |       ni prosila, temveč mu je rekla: ~"Kakor je treba, tako
72 KrcmEl, VI  |       fantje. ~"Dragi moj!" je rekla Mana. "Vedela sem, da se
73 KrcmEl, VI  |     Vedela sem, da prideš!" je rekla Martinova. "Na tem golem