Part, Chapter

 1 DvehMl, I   |      slišala svatovsko ukanje, v srce bi ga bila slišala. ~"Zdaj
 2 DvehMl, I   |         mi je šla tvoja beseda v srce kakor brušen nož. Zdaj pa
 3 DvehMl, I   |          je, se mi zdi: kadar je srce toliko polno bridkosti,
 4 DvehMl, I   |          je vse svatovsko najino srce nocoj!" ~"Pojdiva med svate,"
 5 DvehMl, II  |   trepeče in omahuje. Meni pa je srce malodušno, kakor otroku,
 6 DvehMl, II  |         močvirno loko ob potoku. Srce zajoka od bolnega koprnenja
 7 DvehMl, II  |     misli so prešinile Pavletovo srce; povesil je glavo in do
 8 DvehMl, II  | nevrednica," je spreletelo njeno srce. ~Ko se je poslovila na
 9 DvehMl, II  |         da se je nebo razjokalo; srce žalostno vidi žalost, kamor
10 DvehMl, II  |        tudi sama nista govorila; srce pa se je pogovarjalo s srcem,
11 DvehMl, II  |         da stopi v lica kri in v srce pogum." ~Pila sta in res
12 DvehMl, II  |  poslušajva le tisto, kar najino srce govori. Ali več ne veš,
13 DvehMl, III |         popotnike, mu je segla v srce grenka bolečina.  "Sanjalo
14 DvehMl, III |    razumel, zato je bilo njegovo srce še bolj žalostno in brez
15 DvehMl, IV  |          na vse strani, da je bo srce do vrha polno. Tako je,
16 DvehMl, IV  |         jih je slišala, na njeno srce pa so padale kakor kamen
17 DvehMl, IV  |       naših krajih nosijo ljudje srce na dlani in ga zafrečkajo
18 DvehMl, IV  |         je bilo ob takih besedah srce še bolj malodušno in plaho,
19 DvehMl, V   |           ki se mu je zagrizla v srce, ni izpustila tako kmalu. ~"
20 DvehMl, V   |          ogenj se mu je izlilo v srce. ~"Kako bi stal pred tistimi,
21 DvehMl, V   |       misel je stopila v njegovo srce in se nikoli več ni poslovila. ~"
22 DvehMl, V   |         so tukaj, noge so tukaj, srce pa je onstran morja in ostane
23 DvehMl, V   |         svetega Lenarta; njegovo srce sliši razločno tisto lepo
24 DvehMl, VI  |      nobene solze več in njegovo srce mora biti zakrknjeno. Ti
25 DvehMl, VI  |      Nisi rojena za deklo, tvoje srce ni tako ustvarjeno." ~Mana
26 DvehMl, VI  |     megla, nikoli več ga ne bo v srce nazaj." ~"Obadva sta bila
27 DvehMl, VI  |         dobro godi?" ~Mani se je srce stisnilo v tihem strahu. ~"
28 DvehMl, VI  |          dlani se je krčilo živo srce, tako hudo ranjeno, da mu
29 DvehMl, VI  |          naj pride, preden bo to srce tako ranjeno, da se nikoli
30 DvehMl, VII |          dlani se je krčilo živo srce; ranjeno je bilo in vse
31 DvehMl, VIII|          pa vendar je bilo njeno srce vse veselo in bridkost se
32 DvehMl, VIII|         senca je legel spomin na srce in na oči. ~"Že imam ženina
33 KrcmEl, I   |      Vino mu je seglo v glavo in srce, naveličal se je vzdihovanja
34 KrcmEl, I   |         nebu in tedaj je njegovo srce zaihtelo od bridkosti. Od
35 KrcmEl, I   |     Župniku pa je segla žalost v srce. ~"Tudi ne bodo videli,
36 KrcmEl, I   |       moja noga, kako brhko moje srce! Kaj butara, kaj bridkost
37 KrcmEl, I   |       uro; in ki greši, ne da bi srce njegovo vedelo za greh.
38 KrcmEl, I   |          molil župnik in njegovo srce je bilo polno bojazni. ~
39 KrcmEl, I   |           Živeti je treba, kakor srce poželi – toči, žid, steklenica
40 KrcmEl, I   |       odgovoril, ga je zazeblo v srce; kajti ozrl se je ter je
41 KrcmEl, II  |      prsti. Takrat mu je segla v srce velika bridkost. ~"Rodila
42 KrcmEl, II  |          nič ne vem, zakaj da je srce žalostno." ~On pa je odgovoril: ~"
43 KrcmEl, II  |         strup lije – tudi v moje srce lije. Še včeraj bi bil pokleknil
44 KrcmEl, II  |         da je varen pred grehom? Srce ne ve, kedaj da omahne.
45 KrcmEl, II  |           mehko in otročje je to srce, Bog se ga usmili." ~Šel
46 KrcmEl, II  |           govorili so malo, njih srce pa je bilo grenkobe do vrha
47 KrcmEl, II  |         mi dala, pa še veselje v srce." ~Obema se je zdelo, da
48 KrcmEl, II  |       rad – le toliko vem, da me srce goni in sili med nesrečne
49 KrcmEl, III |         dobro poljubila. ~"Če je srce mehko, so noge zanič!" je
50 KrcmEl, V   |          bi ji stregle; ali naše srce je bilo preslabo. Malodušno
51 KrcmEl, V   |        poguma iskat, ali je vaše srce že trdno dovolj? Ali še
52 KrcmEl, V   |        imel lahke noge in veselo srce!" je vzkliknil najmlajši. "
53 KrcmEl, V   |          njegove noge in njegovo srce je bilo veselo. Ko je hitel
54 KrcmEl, V   |         iz njegovih ust. Njegovo srce je gledalo, koga bi ranilo,
55 KrcmEl, V   |          gniloba segla še v moje srce in v mojo kri. Med slabiče,
56 KrcmEl, VI  |      strahov se ni več bal. Ne v srce, ne v obraz ni bil več podoben
57 KrcmEl, VI  |     povrneš. Vrni se, zakaj moje srce je do vrha polno bridkosti!" ~
58 KrcmEl, VI  |         oči od samih solzâ, moje srce vse grenko od koprnenja!" ~
59 SimnuS, I   |          pojdi z Bogom, kamor ti srce veleva!" ~Tako je rekel
60 SimnuS, I   |          umiral! Pojdi, kamor ti srce veleva!" ~Šimen je povezal
61 SimnuS, I   |        da gledajo na papir, ne v srce. "Kaj bi tisto! Na odgovor
62 SimnuS, I   |      zaspal, me gonijo, kamor mi srce nič več ne veleva. Preveč
63 SimnuS, II  |      dodelal si, pojdi, kamor ti srce veleva! Kaj bi se prerekal
64 SimnuS, IV  | razmikale Šimnove misli. Njegovo srce je bilo čisto od nekdaj
65 SimnuS, VI  |       Brez greha ni bilo njegovo srce, ali bilo je polno veselja. ~"
66 SimnuS, VI  |   čudnega strahu, ki je prešinil srce kakor slutnja pred hudo
67 SimnuS, VI  |      molčal. ~Županoma je upadlo srce; tresel se jima je glas,
68 SimnuS, VII |      Biriča je spreletel mraz in srce mu je upadlo. ~"Kaj ni ležal
69 SimnuS, VII |       prav naskrivoma je lezel v srce temen strah. ~Zakaj ura
70 SimnuS, VIII|           vest je bila očiščena, srce je bilo mirno. ~Ko je zavil