Part, Chapter

 1 DvehMl, I  |    zvezdam, ki jih niso slišale? Nam, ki smo v dolini in v svetlobi
 2 DvehMl, I  |          v svetlobi in v družbi, nam se godi prijetno. Mi ne
 3 DvehMl, VII|      Brez doma – tako se spodobi nam, ki smo brez sreče." ~Prejšnje
 4 KrcmEl, I  |         več ne dosegla. Pa če se nam bo ob sodnem dnevu prav
 5 KrcmEl, I  |      čednost ne iz revščine. Naj nam pokaže pot v Matjaževo deželo,
 6 KrcmEl, I  |          je zapihal. ~"Prizanesi nam, Bog!" je rekel župnik in
 7 KrcmEl, I  |        je šla zarja za hrib; Bog nam bodi milosten in nas tolaži,
 8 KrcmEl, I  |         hude njegove besede, res nam je očital njegov grenki
 9 KrcmEl, I  |          greh. Njegovi očitki so nam bili tolažba, ampak še večja
10 KrcmEl, I  |           ampak še večja tolažba nam je bila njegova svetost:
11 KrcmEl, I  |       priprošnjica in zaščitnica nam je bila pred Bogom; od tiste
12 KrcmEl, I  |          kaplja tudi na nas. Kdo nam bo zdaj zaščitnik in priprošnjik?
13 KrcmEl, I  |     pokoro," je rekel eden. ~"Ki nam ne bo očital vsakega požirka,"
14 KrcmEl, I  |     nismo. Zemlja je naša: če se nam zdi, jo prodamo za poln
15 KrcmEl, I  |      življenje je naše: kakor se nam zdi, tako ga zaobrnemo,
16 KrcmEl, I  |        razjokal. ~"Joj meni, joj nam," je vzkliknil, pa sam ni
17 KrcmEl, I  | pogledala v tla. ~"Joj meni, joj nam!" je vzkliknil mlajši in
18 KrcmEl, I  |       nalival, pritepeni žid ... nam vsem si ga nalival, da bi
19 KrcmEl, II |         Kako, čemu in kedaj – to nam povejte, oče!" ~Potnik si
20 KrcmEl, II |        je povedal na prižnici in nam je oznanjal hude čase, mi
21 KrcmEl, II |        znamenja, ne le tista, ki nam jih je bil župnik razodel.
22 KrcmEl, III|         najrajši tolažil. ~"Tako nam je že sojeno," je rekel
23 KrcmEl, III|       rekli: Kaj bomo čakali, da nam izpije védomec še to zadnjo
24 KrcmEl, IV |        bi povešali glavo, dokler nam hujšega ni," so moško modrovali. "
25 KrcmEl, IV |       sem te prosil denarja, ker nam bo huda predla za praznike.
26 KrcmEl, IV |    skoraj na obrazu čutil. ~"Žid nam ni prinesel sreče! Kar je
27 KrcmEl, V  |       zgodbi. ~"Zato si prišel k nam in si ostal med nami! Joj
28 KrcmEl, V  |            In vsi so rekli ~"Kdo nam je pamet zmešal? Kdo nas
29 KrcmEl, V  |         je vzkriknil: ~"Pobegnil nam je! Od daleč nas je videla
30 KrcmEl, V  |         je rekel drugi. ~"Joj se nam, če je živ!" je vzdihnil
31 KrcmEl, VI |          ne sodnik: odrešenik si nam bil!" ~
32 SimnuS, I  |      spoznali, kdo da si in čemu nam delaš sitnosti, ko imamo
33 SimnuS, II |          mu je Šimen, oblastnija nam ga je poslala za občinsko
34 SimnuS, II |         za cerkvenimi vratmi, so nam poslale oblastnije, da bi
35 SimnuS, III|      razlagal birič. "Oblastnija nam je poslala tega nadložnega
36 SimnuS, III|          in jokavi nadložnik, ki nam ga je vsem Bog poslal zaradi
37 SimnuS, III|     besed niso bili veseli. ~"Ne nam," ga je zavrnil župan, "
38 SimnuS, III|       prida. Lahko se nameri, da nam spotoma nalašč izgubi to
39 SimnuS, III|   prisojniška vojska? Poslali so nam nadlogo v sramoto in zasmeh,
40 SimnuS, IV |    črkami napisano: "Pozdravljen nam bodi – tukaj in povsodi!"
41 SimnuS, V  |        iz same čiste hudobije bi nam delal sitnosti! Zdaj, ko
42 SimnuS, V  |        se bo slavno razodela, bi nam zavozlal, kar je že napol
43 SimnuS, V  |           Zakaj nevarnost je, da nam ta nadloga v svoji hudobiji
44 SimnuS, V  |        razbojnik morda, po zmoti nam v hišo poslan. Mi pa ti
45 SimnuS, VI |        nihče ni klical, prinesel nam je s seboj vrhan koš nesreče,
46 SimnuS, VI |          nezaslužene dobrote, se nam zdaj še roga in posmehuje!
47 SimnuS, VI |        je res, ali če ni res, da nam je tako nekrščansko pobegnil.
48 SimnuS, VI |   bremena! Velika je sitnost, ki nam jo je napravil ta razbojnik,
49 SimnuS, VI |   odgovarjali sami za to reč, bi nam bil odgovor težak in neroden.
50 SimnuS, VI |      svoje opravilo! Nadloga, ki nam je bila vsem skupaj od Boga
51 SimnuS, VI |     pravico je vprašala, zdaj pa nam je natovorila tovor, da
52 SimnuS, VI |    potrpel, kako razsodi postava nam in njemu, je pustil dušo
53 SimnuS, VI |      njemu, je pustil dušo in se nam smeje! Zatorej vzdramite
54 SimnuS, VII|       slepimi očmi. Nevernik, ki nam je bil poslan za nadlogo,
55 SimnuS, VII|          Bog vedi koga za pokoro nam poslan!" ~Tako je oznanil
56 SimnuS, VII|          človek in oblastnije bi nam delale sitnosti!" ~"Napoti
57 SimnuS, VII|          je niso izrešetali. Jed nam ni teknila, pijača nam je
58 SimnuS, VII|       Jed nam ni teknila, pijača nam je presedala, počitek nam
59 SimnuS, VII|        nam je presedala, počitek nam ni bil dan. Ali kakor je
60 SimnuS, VII|     birič, pa stoj na straži, da nam ne prenesó nadloge na našo