Part, Chapter

 1 DvehMl, I   |      Čemu bi ne šel za njim? Vso tisto revščino tam doli bi prodal
 2 DvehMl, I   |         spomnila!" je rekla. "Na tisto Hanco, ki je šla v mesto
 3 DvehMl, I   |          zvezde ukazale – prodam tisto revščino ter pojdem." ~"
 4 DvehMl, II  |         tako rekel, ne pozabi na tisto ped zemlje nikoli več. Ukoreninil
 5 DvehMl, II  |         se zgane, da bi pobožala tisto kamenito grudo, kakor mati
 6 DvehMl, II  |      Pavle. "Midva poslušajva le tisto, kar najino srce govori.
 7 DvehMl, III |       ljudmi, zato se je vrnil v tisto žalostno hišo, kamor so
 8 DvehMl, IV  |  napravim in ne pomijem, stopi v tisto izbo; majhna je, ali je
 9 DvehMl, IV  |          niso!" je rekla. Mater, tisto postavno in debelo, je morala
10 DvehMl, V   |         pa mu je sijala iz oči. "Tisto se je zgodilo, kar sem rekel,
11 DvehMl, V   |        vzkliknil. "Preden užijem tisto sramoto, rajši poginem,
12 DvehMl, V   |       malokdaj sem se spomnil na tisto svojo staro domovino! In
13 DvehMl, V   |      njegovo srce sliši razločno tisto lepo staro pesem, sliši
14 DvehMl, VI  |        Ti pa, kako si stala pred tisto debelo žensko! Tresla si
15 DvehMl, VI  |           Tako je trikrat vstala tisto prvo noč in zjutraj so bile
16 DvehMl, VII |    Opoldne in zvečer bi stopil v tisto črno, zakajeno luknjo, kjer
17 DvehMl, VII |     sanjah bi morda celo romal v tisto zeleno dolino pod svetim
18 DvehMl, VII |          še na vse lepša pota. V tisto dolino so se napotile, kjer
19 DvehMl, VII |         je bilo; napotil se je v tisto kuhinjo, kjer kuhajo za
20 DvehMl, VIII|          spala tako sladko kakor tisto noč. Nič se ni spremenilo,
21 KrcmEl, I   | prepevali bodo in bodo veseli." ~Tisto nedeljo je govoril župnik
22 KrcmEl, I   |      dolgo njih jeze in zamere. ~Tisto nedeljo, ko so poslušali
23 KrcmEl, I   |       župnik in se je pokrižal. ~Tisto noč ni spal, temveč je molil
24 KrcmEl, I   |         se je dolina izpremenila tisto noč in tisto uro, ko je
25 KrcmEl, I   |         izpremenila tisto noč in tisto uro, ko je župnik izdihnil.
26 KrcmEl, I   |         Stari Potnik je stopil v tisto izbo, kjer je na zlatem
27 KrcmEl, II  |     rekel: ~"Na vrt stopiva, pod tisto jablan, kjer sva sklenila
28 KrcmEl, II  |           ali nocoj ti povem: že tisto noč in tisto uro, ko sva
29 KrcmEl, II  |        ti povem: že tisto noč in tisto uro, ko sva sklenila ljubezen,
30 KrcmEl, II  |          meni se je hudo storilo tisto noč. Ko sem gledala skozi
31 KrcmEl, II  |      pomislil. ~"To je bilo prav tisto noč, ko je župnik sam videl
32 KrcmEl, II  |        vsa dolina pogreznila. Na tisto mislim, kar sem slišal pri
33 KrcmEl, III |     izkazalo, da je zapravil vso tisto lepo kupčijo. Kmet je bil
34 KrcmEl, III |        je šel, pa je zafrčkal še tisto, kar mu je bilo ostalo. ~
35 KrcmEl, III |         zakladnik. ~"Kje pa imaš tisto vrečo? Pokaži tisto vrečo,"
36 KrcmEl, III |         imaš tisto vrečo? Pokaži tisto vrečo," se mu je smejal
37 KrcmEl, III |          je bila popotna palica. Tisto je vzel in je šel po svetu;
38 KrcmEl, III |        bili že vinski, so zapeli tisto žalostno romarsko pesem.
39 KrcmEl, III |          se je tresel od mraza. ~Tisto noč ni spal krčmar Elija
40 KrcmEl, V   |      njegovih pridig in očitanj. Tisto noč so se prikazale črne
41 KrcmEl, V   |           Kmalu pojdem dalje, na tisto stran se namerim, odkoder
42 KrcmEl, V   |          bilo, da ga ne izpijem. Tisto vejo bom odžagal, sam s
43 SimnuS, I   |   spoznale bi jih več!" ~"Kaj bi tisto!" je rekel sodnik in je
44 SimnuS, I   |        papir, ne v srce. "Kaj bi tisto! Na odgovor te kličem, ne
45 SimnuS, II  |      bile objokane ... Pa kaj bi tisto! Reč je taka, da nisem videl
46 SimnuS, II  |        ga vidite. Tam, kjer leži tisto kamenje, je bila nekoč prisojniška
47 SimnuS, II  |     občani prisojniški! Kje leži tisto kamenje: ali leži na prisojniški,
48 SimnuS, II  |  Osojnici. Nihče se ni zmenil za tisto kamenje in nihče bi ne bil
49 SimnuS, III |       Odpri oči nastežaj, poglej tisto kamenje tam in reci, na
50 SimnuS, III |        čegavi zemlji da leži!" ~"Tisto kamenje si vtakni v suknjo,
51 SimnuS, III |    osojniški. "Naj torej leže na tisto kamenje, le da se ne gane!
52 SimnuS, IV  |       colnar goljufni! Ali vidiš tisto kamenje tam? Čegavo je,
53 SimnuS, IV  |        čegavem svetu leži?" – – "Tisto kamenje si vtakni v suknjo,
54 SimnuS, IV  | pristojen!" – – "Nič me ne briga tisto kamenje; naj leži v miru,
55 SimnuS, V   | posvetovanja, kakor se je vršilo tisto noč. Večerna zarja je bila
56 SimnuS, VII |        le zapalil! Poglejmo zdaj tisto ubogo nadlogo, če je vsaj
57 SimnuS, VIII|        je prišel župan osojniški tisto noč domov, je bil popolnoma