| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] imenovana 1 imenu 7 imeti 1 in 2198 iskal 3 iskale 1 iskali 2 | Frequency [« »] ----- ----- 4402 je 2198 in 1692 se 1031 da 842 v | Ivan Cankar Troje povesti IntraText - Concordances in |
Part, Chapter
501 DvehMl, VI | nespametno; zdaj to vem in to je moja največja bridkost. 502 DvehMl, VI | kako sva obadva upala, on in jaz. Prav tako nama je bilo, 503 DvehMl, VI | sanja o zlatih jabolkih in medenih potokih, le otrok 504 DvehMl, VI | Mana se je hudo prestrašila in je sklenila roké. ~"Ne on! 505 DvehMl, VI | pisal, da se mu dobro godi in da me ima rad." ~Hanca se 506 DvehMl, VI | verjamem njemu, ne tebi, in se nič ne bojim." ~"Da bi 507 DvehMl, VI | zmotilo, da sta se poslovila in da sta šla vsak na svojo 508 DvehMl, VI | Vsak zase sta otroka, plaha in slabotna; obadva skupaj 509 DvehMl, VI | romale misli, vse obremenjene in žalostne. ~Ko je upihnila 510 DvehMl, VI | razodeni, kakor je bilo in kakor je. Če te res ima 511 DvehMl, VI | imejta eno samo leseno bajto in eno samo kamenito leho – 512 DvehMl, VI | močnih rok imata skupaj in dvoje veselih src, kaj bi 513 DvehMl, VI | kmalu posušile tvoje solze in njegove." ~"Ne morem!" je 514 DvehMl, VI | obljubila, da si prislužim doto in balo." ~"Veliko si obljubila!" 515 DvehMl, VI | Malo jih je, ki so zbirale in hranile za doto; in ko so 516 DvehMl, VI | zbirale in hranile za doto; in ko so prihranile, so imele 517 DvehMl, VI | prihranile, so imele sive lasé in suho srcé, ženina pa od 518 DvehMl, VI | ženina pa od nikoder. – Piši in razodeni, kakor sem rekla!" ~" 519 DvehMl, VI | Mana; Hanca pa je pomislila in je rekla: ~"Zdaj pa mi naravnost 520 DvehMl, VI | povej, kako bi ga sprejela in pozdravila, če bi se povrnil 521 DvehMl, VI | bi se povrnil ves siroten in beraški! Ali bi ga zapodila 522 DvehMl, VI | bi ga zapodila čez prag in zaloputnila duri za njim?" ~ 523 DvehMl, VI | vzkliknila. "Lepše bi ga sprejela in pozdravila, kakor da se 524 DvehMl, VI | kakor da se je vrnil vesel in bogat! Ne bila bi mu le 525 DvehMl, VI | bi mu le dekle, še sestra in mati bi mu bila!" ~"Če te 526 DvehMl, VI | ležala na tuji postelji in ker je bila pozna noč, so 527 DvehMl, VI | bile vse misli toliko težje in grenkejše. Zdelo se ji je, 528 DvehMl, VI | ogoljufala njegovo ljubezen in zaupanje. ~"On dela zame 529 DvehMl, VI | onstran morja, skrbi zame in misli name. Vsak vinar, 530 DvehMl, VI | suhega kruha; za svatbo in za balo hrani in za hude 531 DvehMl, VI | svatbo in za balo hrani in za hude dni, pa si misli 532 DvehMl, VI | misli zraven: tudi ona hrani in ne zapravlja, prihranila 533 DvehMl, VI | prihranila bo vsaj za židano ruto in pražnjo obleko in še par 534 DvehMl, VI | židano ruto in pražnjo obleko in še par srebrnikov povrhu! 535 DvehMl, VI | povrhu! Pa se povrne nekoč in bo spoznal mojo hinavščino – 536 DvehMl, VI | Tako je mislila Mana in je ihteč zaspala. ~V tem 537 DvehMl, VI | počasi so se odprle duri in berač se je prikazal na 538 DvehMl, VI | Bos je bil, ves razcapan in blaten, kakor da je bil 539 DvehMl, VI | Pavletov obraz, le suh je bil in upal. "Pozdravljena!" je 540 DvehMl, VI | lztegnil je roko, odprl je pest in na dlani se je krčilo živo 541 DvehMl, VI | Mana je vzkriknila od groze in se je prebudila; tudi Hanca 542 DvehMl, VI | zavzdihnila globoko, trepetala je in mraz ji je bilo pod odejo. 543 DvehMl, VI | odejo. Zaspala je pozno in je ihtela v spanju. – ~Čez 544 DvehMl, VI | drugo službo. Brez veselja in brez plahosti je šla po 545 DvehMl, VI | šla po stopnicah tuje hiše in dolgo je stala pred durmi, 546 DvehMl, VI | mu je pokazala knjižico in listek. Nato je odprl druge 547 DvehMl, VI | Nato je odprl druge duri in je zaklical v izbo. ~Prišla 548 DvehMl, VI | šita kakor iz enega kosa in je segala od vratu do nog. 549 DvehMl, VI | govorica je bila nerodna in tuja, tako da jo je Mana 550 DvehMl, VI | pa je bil bolehen, pust in neprijazen. ~Za pozdrav 551 DvehMl, VI | vsak stol ob drugem času in v drugem kraju. ~"Nista 552 DvehMl, VI | ne bo veliko potreba." ~In res ni bilo. ~"Od čaja in 553 DvehMl, VI | In res ni bilo. ~"Od čaja in od kave živita, zato sta 554 DvehMl, VI | mrtvaška!" je pomislila Mana in tudi sama je bila lačna. ~ 555 DvehMl, VI | posteljo, upihnila je svečo in je zadremala. Ali komaj 556 DvehMl, VI | pridi, pa mi poravnaj odejo in vzglavje. Hôdi tiho in se 557 DvehMl, VI | odejo in vzglavje. Hôdi tiho in se ne zadevaj nikamor, da 558 DvehMl, VI | trikrat vstala tisto prvo noč in zjutraj so bile njene oči 559 DvehMl, VI | bile njene oči vse rdeče. In Mana si je mislila: "Če 560 DvehMl, VI | starikav človek z rdečo brado in smehljajočim obrazom. Pobožal 561 DvehMl, VI | je po licu, pomežiknil je in je šel dalje. Mana se je 562 DvehMl, VI | Mana se je prestrašila in je zardela. ~Zvečer, ko 563 DvehMl, VI | na duri. Mana je odprla in tisti človek je stal na 564 DvehMl, VI | Nič ne bi!" je rekel in je stopil v kuhinjo. Mana 565 DvehMl, VI | Mana se mu je umeknila in je vsa osupla strmela nanj. ~" 566 DvehMl, VI | Kaj bi govoril na dolgo in na široko!" se je smehljal. " 567 DvehMl, VI | Mana je strmela nanj in je molčala. On pa je govoril 568 DvehMl, VI | On pa je govoril gladko in mirno, kakor da je sedel 569 DvehMl, VI | pridem! Saj sva soseda!" in je šel. ~Mana je zaklenila 570 DvehMl, VI | trkalo, Mana je zatisnila oči in je trepetala od strahu. 571 DvehMl, VI | molčljiva," je rekla Hanca, "in nič ne prespana! Kako se 572 DvehMl, VI | očesom pogledala v obraz in je vse spoznala. Hitro je 573 DvehMl, VI | Hitro je stopila k nji in je stisnila njena lica med 574 DvehMl, VI | ostani otrok, Manca, tako lep in bel, kakor si!" je vzkliknila. ~ 575 DvehMl, VI | krojačem. Če mi žalijo uho in obraz, kdo bi jim zameril! 576 DvehMl, VI | Hanca ji je prinesla vina in kruha. ~"Vedela sem, da 577 DvehMl, VI | molčala; počasi je pila vino, in ko je popila ves kozarec, 578 DvehMl, VI | je Hanco z velikimi očmi in je rekla tiho, kakor da 579 DvehMl, VI | ni zame več poti ne na to in ne na ono stran. Umrla bi 580 DvehMl, VI | bi ne bilo ne bridkosti in ne sramote!" ~Vdrugič ji 581 DvehMl, VI | dlani, tesno jo je držala in je rekla: ~"Če mu ti sama 582 DvehMl, VI | Mana je pisala ob sveči in je rekla v tistem pismu: ~" 583 DvehMl, VI | ne misli, da sem žalostna in da jokam. Rada te imam in 584 DvehMl, VI | in da jokam. Rada te imam in čakala bom verno, da se 585 DvehMl, VI | ga imam rada," je rekla in Mana je zgenila pismo. ~ 586 DvehMl, VI | je šla po skritih ulicah in je ihtela vso pot. ~Komaj 587 DvehMl, VI | Pogledala ji je v obraz in je namršila obrvi. ~"Zakaj 588 DvehMl, VI | Mana je šla v kuhinjo in si je izprala oči in lica. 589 DvehMl, VI | kuhinjo in si je izprala oči in lica. Nato pa je legla, 590 DvehMl, VI | je legla, mislila je nase in nanj in še v spanju so ji 591 DvehMl, VI | mislila je nase in nanj in še v spanju so ji tekle 592 DvehMl, VII | bil Pavle sam; ves truden in bolan je bil od brezdelice 593 DvehMl, VII | bolan je bil od brezdelice in od hudih misli. Tretji teden 594 DvehMl, VII | je preštel svoje tolarje in je videl, da bi izhajal 595 DvehMl, VII | privoščil ne pijače, ne tobaka in pa če bi šel domovat v tako 596 DvehMl, VII | če jih je trideset tisoč in več, ki jim je tako postlano, 597 DvehMl, VII | postlano, zakaj bi se branil in cmeril on sam, njih tovariš 598 DvehMl, VII | cmeril on sam, njih tovariš in brat? Podnevi bi pohajkoval 599 DvehMl, VII | je vinar zlat. Opoldne in zvečer bi stopil v tisto 600 DvehMl, VII | zakajeno luknjo, kjer kosijo in večerjajo njegovi tovariši 601 DvehMl, VII | večerjajo njegovi tovariši in bratje; res je potreba tam, 602 DvehMl, VII | človek meži, ko večerja in kosi, ampak želodec je potolažen 603 DvehMl, VII | postelje, ne slišal bi hropenja in smrčanja tovarišev in v 604 DvehMl, VII | hropenja in smrčanja tovarišev in v lepih sanjah bi morda 605 DvehMl, VII | odpovedali, je povezal culo in je šel. Ko je stal na cesti, 606 DvehMl, VII | na cesti, se je nasmehnil in je rekel: ~"Zdaj šele sem 607 DvehMl, VII | Pavle ves božji dan čez gore in doline, pa bi se mu bilo 608 DvehMl, VII | korak. Zdaj je hodil počasi in zložno šele dobro uro križem 609 DvehMl, VII | njegove misli vse veselejše in nič več ni bil truden. Ogledal 610 DvehMl, VII | Ogledal se je po gostih in se je nasmehnil. ~"Sami 611 DvehMl, VII | razumeli. Pil je drugo čašo in še tretjo in že se mu je 612 DvehMl, VII | drugo čašo in še tretjo in že se mu je zazdelo, da 613 DvehMl, VII | bile omamljene misli vesele in lahke, so se napravile samovoljno 614 DvehMl, VII | zoreče njive pod soncem in kjer prepeva s hriba svojo 615 DvehMl, VII | treba, da morje preplavam in da romam po kolenih čez 616 DvehMl, VII | romam po kolenih čez hribe in goré!" ~Ko je stopil iz 617 DvehMl, VII | cesto, se mu je zableščalo in zazibalo pred očmi. ~"Glej, 618 DvehMl, VII | Najprej so se napili od srda in žalosti, nato pa sanjaje 619 DvehMl, VII | žalosti, nato pa sanjaje in omahovaje proti jarku. Manca, 620 DvehMl, VII | spomnil nanjo, je vztrepetal in se je iztreznil. Poldne 621 DvehMl, VII | mlad človek s črnimi lasmi in črnimi očmi. Ozrl se je 622 DvehMl, VII | očmi. Ozrl se je na Pavleta in ga je ogovoril po italijansko. " 623 DvehMl, VII | slovensko," je rekel tisti in Pavle je bil ves vesel. ~" 624 DvehMl, VII | Talijan. ~Nato sta se pomenila in izkazalo se je, da sta si 625 DvehMl, VII | vsekrižem, po ravnih cestah in po vijugastih ulicah. Pavle 626 DvehMl, VII | ni več vedel, kod da hodi in kje da je. Ni šel rad po 627 DvehMl, VII | Ni šel rad po taki poti in v taki družbi, ali mislil 628 DvehMl, VII | žalostno premišljevanje in ure minejo hitro. Hujšega 629 DvehMl, VII | posadi med same razbojnike in tatove." ~Komaj sta v krčmo 630 DvehMl, VII | Talijan med same razbojnike in tatove. Vzduh je bil tak, 631 DvehMl, VII | pivu, po težkem tobaku in po neumitih telesih je dišalo. 632 DvehMl, VII | okroglih mizah; pili so in kartali. Kričali so v vseh 633 DvehMl, VII | Kričali so v vseh jezikih in govoricah tega sveta. Pavletu 634 DvehMl, VII | Pavle je naročil žganja in takoj je tretji prisedel 635 DvehMl, VII | dobil Pavle vprvič, vdrugič in vtretjič. ~"Zdaj pa izgubim," 636 DvehMl, VII | četrtikrat pomešal karte. In Pavle je res izgubil, kakor 637 DvehMl, VII | zaklical nekdo skozi dim in trušč: ~"Nemoj više!" ~Govorica 638 DvehMl, VII | domača, ali podobna je bila in Pavle se je razveselil. 639 DvehMl, VII | Položil je svoje karte na mizo in je rekel Talijanu: "Glej, 640 DvehMl, VII | Zdaj jih imaš, pa zbogom in mir besedi." ~Njemu ni Talijan 641 DvehMl, VII | odgovoril, temveč vstal je in se je ozrl po izbi. ~"Kdo 642 DvehMl, VII | videl?" ~Čokat človek, rjav in koščen v obraz, se je primajal 643 DvehMl, VII | je Pavle od blizu slišal in je uganil, da govori po 644 DvehMl, VII | ostani!" ~Pavle je vstal in je zgrabil za culo. ~"Kako 645 DvehMl, VII | Pavle je zamahnil z roko in je šel. ~"Nož je nož," si 646 DvehMl, VII | žro mrhovino. Siromakom in bebcem nastavljajo svoje 647 DvehMl, VII | krajev, kjer je treba korajže in pameti. Koliko še imaš denarja?" ~" 648 DvehMl, VII | preobrne. Srečen človek in presrečen, ki ve, da celih 649 DvehMl, VII | v brlog, ki je bil tesan in zadušen; ljudje, ki jih 650 DvehMl, VII | so bili, molčljivi, plahi in izstradani. ~"Lepo zahvaljen 651 DvehMl, VII | bodi za to trojno kosilo in trojno večerjo," je rekel 652 DvehMl, VII | napotila dalje, brez ceste in cilja, vsekrižem po temnem, 653 DvehMl, VII | Hrvat. "Kadar je noč topla in mirna, je prav prijetno; 654 DvehMl, VII | opolnoči vzdramijo stražniki, in če tistih ni, nas vzdrami 655 DvehMl, VII | nas vzdrami zjutraj mraz in dež." ~"Na postelji bi rad 656 DvehMl, VII | Napol razgaljeni, hropeči in trudni so spali tam popotniki, 657 DvehMl, VII | je bila njih sapa. Hrvat in Pavle sta zadremala, komaj 658 DvehMl, VII | posteljo. Hrvat je spal in je smrčal z odprtimi ustmi; 659 DvehMl, VII | nato pa je šele razumel in je planil s postelje. Začel 660 DvehMl, VII | postelje. Začel je preklinjati in rogoviliti, da je bilo Pavleta 661 DvehMl, VII | strah. ~"Če ste kaj videli in slišali, pa nič rekli, vam 662 DvehMl, VII | je! Perilo je bilo v nji in pražnja obleka – Bog z obojim!" ~ 663 DvehMl, VII | obojim!" ~Tako sta živela in spala s Hrvatom dolgih sedem 664 DvehMl, VII | imel Pavle še en sam tolar in ga je ogledoval na dlani. ~" 665 DvehMl, VII | pa se je Pavle vzdramil in je ves trepetal od groze. 666 DvehMl, VII | bajta pa je bila prostorna in vsa gosposka; skozi okno 667 DvehMl, VII | prostrane lehe, zoreče v soncu, in ves vesel je bil. Takrat 668 DvehMl, VII | natihoma so se odprle duri in na pragu se je prikazala 669 DvehMl, VII | razdrapano ruto je bila zavita in njen obraz je bil ves truden 670 DvehMl, VII | obraz je bil ves truden in bolan. Pavle pa ga je takoj 671 DvehMl, VII | Pavle pa ga je takoj spoznal in ledena voda mu je šla po 672 DvehMl, VII | iztegnila roko, odprla je dlan in na dlani se je krčilo živo 673 DvehMl, VII | živo srce; ranjeno je bilo in vse krvavo. ~"Ná!" je rekla. " 674 DvehMl, VII | ljubezni." ~Pavle je omahnil in vzkriknil od groze in se 675 DvehMl, VII | omahnil in vzkriknil od groze in se je vzdramil. ~"Zakaj 676 DvehMl, VII | vzdramil. ~"Zakaj molčiš in gledaš v tla?" ga je vprašal 677 DvehMl, VII | Pavle bil kartal s Talijanom in s krivonoscem. Prinesli 678 DvehMl, VII | Prinesli so jima žganja in obadva sta pila. Pavletu 679 DvehMl, VII | Sklonil se je globoko in je govoril tišje: ~"Ravnala 680 DvehMl, VII | Ravnala bova pošteno, mirno in verno. Stradati znava, čakati 681 DvehMl, VII | čakati znava, pijanca nisva. In najina vest ostane brez 682 DvehMl, VII | Začniva nocoj, hišo poznam in duri, brez težave bova naredila." ~ 683 DvehMl, VII | stisnil glavo med dlani in je gledal na mizo. ~Nato 684 DvehMl, VII | na mizo. ~Nato je vstal in se je nasmehnil kakor v 685 DvehMl, VII | z Bogom!" je rekel tiho in je iztegnil roko. ~Hrvat 686 DvehMl, VII | pojdeš," je vzrojil Hrvat in ga je zgrabil pod pazduho. " 687 DvehMl, VII | bil lačen." ~Šel je z njim in ga je položil na trdo posteljo, 688 DvehMl, VII | Komaj je Pavle zatisnil oči in komaj je zadremal, se mu 689 DvehMl, VIII| preko morja si me pozdravila in si očistila mojo dušo." ~ 690 DvehMl, VIII| še zgodnje jutro, hladno in vlažno. Pavle je posegel 691 DvehMl, VIII| Pavle je posegel v žep in je preštel svoje premoženje. ~" 692 DvehMl, VIII| je ukrenil. Tako je šel in si je kupil žganja za poslednje 693 DvehMl, VIII| je vstal, se je opotekal in hiše so plesale pred njim. 694 DvehMl, VIII| jasne; frfotale so na to in na ono stran, brez cilja 695 DvehMl, VIII| na ono stran, brez cilja in poti, bežne in plahe, kakor 696 DvehMl, VIII| brez cilja in poti, bežne in plahe, kakor netopirji pod 697 DvehMl, VIII| pojdem?" je premišljeval in se ni mogel domisliti. " 698 DvehMl, VIII| navsezadnje pa bi stopil prednjo in bi rekel: Usmili se lačnega 699 DvehMl, VIII| se rada imela! – Čez gore in doline bi se preberačil, 700 DvehMl, VIII| steze. Pa zbogom, dekle, in nič ne zameri! – Ali glej, 701 DvehMl, VIII| mi je izkušal Hrvat vero in dušo. Tja sem se bil namenil, 702 DvehMl, VIII| kamor jih gre po petdeset in po sto na dan in se nobeden 703 DvehMl, VIII| petdeset in po sto na dan in se nobeden več ne vrne. 704 DvehMl, VIII| njegove bolne misli vsekrižem in niso vedele kam, tudi noge 705 DvehMl, VIII| niso zmenile, kod da hodijo in kam drži cesta. Kakor v 706 DvehMl, VIII| od sonca osušeno skorjo in je rekel: "Vse se je izpolnilo, 707 DvehMl, VIII| pobirajo skorje na cesti, in ne godi se mi najslabše 708 DvehMl, VIII| fabriško dvorišče, prostorno in pusto, s črnim prahom posuto. 709 DvehMl, VIII| posuto. Legel je pod zid in gledal v nebo. Sivi oblaki 710 DvehMl, VIII| pomislil Pavle v skrbeh. "Žeje in gladu sem že navajen pod 711 DvehMl, VIII| navajen pod milim nebom, dežja in mraza še ne." ~Ko so se 712 DvehMl, VIII| se je ozrl po dvorišču in zdelo se mu je, da vidi 713 DvehMl, VIII| občutil, da je ves slab in neokreten. "Nekoč bi bil 714 DvehMl, VIII| kakor na mlaj!" Tudi tisti in tudi naslednji dan je romal 715 DvehMl, VIII| dni; misli so se mu zmedle in zamotale, razločil ni več 716 DvehMl, VIII| ter se prespal, je vstal in se je napotil, pa ni vprašal, 717 DvehMl, VIII| ležalo kakor težek kamen in v sencih mu je kovalo. Kmalu 718 DvehMl, VIII| bridkosti več. Tako sladko in lahko mu je bilo, kakor 719 DvehMl, VIII| seboj, pa se tiho smeje in bi ne čutil ne kola, ne 720 DvehMl, VIII| razločil; kričalo je nekaj časa in preklinjalo, nato pa se 721 DvehMl, VIII| da je naletel na Talijana in da ga je terjal za dolžni 722 DvehMl, VIII| se mu je naglas zasmejal in se ni več zmenil zanj. ~ 723 DvehMl, VIII| misli zatemnile od gladu in utrujenosti, ga je spreletelo 724 DvehMl, VIII| Čemu blodim, kaj še čakam in odlašam? Saj ni druge poti 725 DvehMl, VIII| je ukazano." ~Razmeknile in poizgubile so se mu misli, 726 DvehMl, VIII| je z njimi tudi vsa skrb in vsa bridkost. Šel je z lahkimi 727 DvehMl, VIII| Šel je z lahkimi koraki in z veselim srcem – kam da 728 DvehMl, VIII| bilo, kakor da ga je držala in vodila drobna, prijazna 729 DvehMl, VIII| vodila drobna, prijazna roka in da mu je govoril na uho 730 DvehMl, VIII| ki je stregla nekoč njemu in Lojzetu, je stala pred njim 731 DvehMl, VIII| Lojzetu, je stala pred njim in je držala v roki kozarec 732 DvehMl, VIII| Pavle, pa ga je obšel sram in molčal je. Ženska je sama 733 DvehMl, VIII| prinesla vrelega čaja, kruha in slanine. ~"Ni se ti najbolje 734 DvehMl, VIII| hitel na ulico, tako zdrav in močan, kakor da se je bil 735 DvehMl, VIII| je bil do dobrega prespal in nasitil. ~*~Ko je prišel 736 DvehMl, VIII| zunaj?" je vprašala Mana in ni odprla. ~"Človek, ki 737 DvehMl, VIII| Mana je takoj odprla in je pogledala Lojzeta napol 738 DvehMl, VIII| Lojze ji je pogledal v obraz in se je nasmehnil. ~"Saj sem 739 DvehMl, VIII| je pismo lagalo. V očeh in na licih se ti poznajo solze." ~" 740 DvehMl, VIII| rekla Mana. ~Lojze je sedel in je dolgo pomislil. ~"Glej, 741 DvehMl, VIII| poslovila, sem dal besedo in sem obljubil, da te bom 742 DvehMl, VIII| Mani je bilo v lica mraz in vztrepetala je. ~"Saj sem 743 DvehMl, VIII| ne laži, da si gosposka in vesela, ko ni res." ~"Če 744 DvehMl, VIII| mu pišem," je rekla Mana in je vzela papir iz miznice. 745 DvehMl, VIII| sem dolžan tam v Ameriki in da me zapró, če ne plačam. 746 DvehMl, VIII| razložila je vse po pravici in brez strahú. ~Nikoli ni 747 DvehMl, VIII| bilo njeno srce vse veselo in bridkost se je razpuhtela, 748 DvehMl, VIII| je sporočil, brez lepih in brez žalostnih besed. Mana 749 DvehMl, VIII| praznike, prešteva tedne, dni in ure. ~Kakor vse je mislila, 750 DvehMl, VIII| v srcu toliko bridkosti in čemu da je nenadoma nikjer 751 DvehMl, VIII| Hanca pa se je nasmehnila in rekla: ~"Siromak je človek 752 DvehMl, VIII| sta bogata, če sta lačna in žejna. Šla sta iskat paradiž, 753 DvehMl, VIII| srcih. Blagor vama!" ~Vesel in velik praznik je bil, ko 754 DvehMl, VIII| koliko da je bilo bolesti in koliko hrepenenja. Tisti 755 DvehMl, VIII| krčmi vsi štirje: Pavle in Mana, Lojze in Hanca. ~Lojze 756 DvehMl, VIII| štirje: Pavle in Mana, Lojze in Hanca. ~Lojze je bil vesel 757 DvehMl, VIII| Hanca. ~Lojze je bil vesel in glasan; točil je sam, ker 758 DvehMl, VIII| kri." ~Ozrl se je na Hanco in je rekel: ~"Pojdi z menoj, 759 DvehMl, VIII| je legel spomin na srce in na oči. ~"Že imam ženina 760 DvehMl, VIII| sporočil." ~"Kdo je, odkod in kaj?" je vprašal Lojze in 761 DvehMl, VIII| in kaj?" je vprašal Lojze in je namršil obrvi. ~"Za Malnarja 762 DvehMl, VIII| obrvi. ~"Za Malnarja se piše in Tone mu je ime." ~Lojze 763 DvehMl, VIII| pijmo!" ~Vzdignil je kozarec in je vprašal Hanco: ~"Ali 764 DvehMl, VIII| zazvonili kozarci. ~Tako so pili in prepevali, vsi štirje mladi, 765 DvehMl, VIII| je bilo vsem tako sladko in prazniško, kakor da je Bog 766 KrcmEl, I | bil Bog ustvaril za dom in radost svojim najljubšim 767 KrcmEl, I | postavljeni. ~Tujec je gledal in je štel; štel je domove, 768 KrcmEl, I | domove, ki so se veseli in bahati vrstili ob cesti; 769 KrcmEl, I | mu nasmehnila zadovoljno in poželjivo. ~Večerna zarja 770 KrcmEl, I | se je spustila na njive in vrtove. Tedaj se je oglasila 771 KrcmEl, I | zmerom glasnejša je bila in zmerom veselejša, vriskala 772 KrcmEl, I | vriskala je razposajeno in nebrzdano, kolikor bolj 773 KrcmEl, I | vreča je polna do vrha. In tam pod gričem je belo gnezdo 774 KrcmEl, I | je bil zmerom bolj sladak in priljuden. Ko je zatonila 775 KrcmEl, I | milosti nikakor niso vredni in da so je bili deležni le 776 KrcmEl, I | drugače vsled svoje lenobe in malobrižnosti že zdavnaj 777 KrcmEl, I | vsi do zadnjega z ženami in otroci. Farani pa so mu 778 KrcmEl, I | bi se še nadalje upirali in pehali!" ~Take besede niso 779 KrcmEl, I | farani, temveč so godrnjali in vzdihovali kakor sami lačni 780 KrcmEl, I | Hudega jim ni bilo, kruha in vina so imeli dovolj, ampak 781 KrcmEl, I | je bilo nekoč vse boljše in da bo posihdob še zmerom 782 KrcmEl, I | doline vesoljna revščina in lakot. Ko je še kralj Matjaž 783 KrcmEl, I | pravici vesel. Zdaj pa se poti in ubija, pa ni nič ne na tem 784 KrcmEl, I | Nehaj! Ne kliči biriča in rubežnika!" ~Faran je tožil 785 KrcmEl, I | rubežnika!" ~Faran je tožil in tarnal, ob tem pa je čisto 786 KrcmEl, I | še preden se je znočilo. In ko je to zagledal, je naročil 787 KrcmEl, I | ni živina, da bi le garal in garal; če si ga drugi privoščijo, 788 KrcmEl, I | Vino mu je seglo v glavo in srce, naveličal se je vzdihovanja 789 KrcmEl, I | naveličal se je vzdihovanja in tarnanja ter je vriskal, 790 KrcmEl, I | da mu voščijo lahko noč; in zdelo se mu je tudi, da 791 KrcmEl, I | zarja. Gledal je proti nebu in tedaj je njegovo srce zaihtelo 792 KrcmEl, I | bridkosti. Od jutranje strani in od večerne so frfotale izza 793 KrcmEl, I | nebu! Krčma je bila polna in prepevali smo veseli." ~ 794 KrcmEl, I | bo polna, prepevali bodo in bodo veseli." ~Tisto nedeljo 795 KrcmEl, I | dolgo pridigo o kesanju in o pokori. Očital je svojim 796 KrcmEl, I | je svojim faranom duhovno in posvetno malobrižnost, lenobo, 797 KrcmEl, I | milost ter še mnogo takih in enakih grehov; nato jim 798 KrcmEl, I | kolikor dalj je namočena in da ga ni zvona, ki bi oznanjal 799 KrcmEl, I | bi oznanjal uro plačila in kazni; navsezadnje pa jih 800 KrcmEl, I | da ni še odbila polnoč in da je še časa dovolj za 801 KrcmEl, I | dovolj za izpreobrnjenje in pokoro. ~Farani so verno 802 KrcmEl, I | ter so pozabili na pridigo in na pokoro. ~Še drugo nedeljo 803 KrcmEl, I | je stopil župnik na leco in je razložil faranom svoje 804 KrcmEl, I | veselil v svojem malobrižnem in nespametnem napuhu ter je 805 KrcmEl, I | Kaj butara, kaj bridkost in kaj pokora!' Kakor je bila 806 KrcmEl, I | bila težka njegova butara in kakor se mu je krivil hrbet 807 KrcmEl, I | Drugi je nosil težko in trudno svojo butaro, zakaj 808 KrcmEl, I | temveč stopal je počasi in okorno; noge so se mu udirale 809 KrcmEl, I | Ali kakor je šel počasi in mukoma svojo pot, vendar 810 KrcmEl, I | tako te jaz ne izpustim; in kakor si ti od vekomaj blagoslovljena, 811 KrcmEl, I | tudi tvoje je, ter tvojih in mojih sinov.' – Rekel je 812 KrcmEl, I | mojih sinov.' – Rekel je in je šel, veter pa mu še lâs 813 KrcmEl, I | krščanski: ne mislite nase in na svoj dan, temveč na zemljo 814 KrcmEl, I | mislite, ki vas je rodila in na tiste mislite, ki ste 815 KrcmEl, I | toda majali so z glavo in so rekli: ~"Pobožen mož 816 KrcmEl, I | župnik, ali misel mu peša in pamet mu odpoveduje. Kaj 817 KrcmEl, I | odpoveduje. Kaj smo storili in kako smo ravnali, da nas 818 KrcmEl, I | nas zmerja z iblajtarji in hudodelci? Da nismo svetniki, 819 KrcmEl, I | pšenica ne raste iz kamenja in čednost ne iz revščine. 820 KrcmEl, I | pa bomo vzdignili bandero in križ; in le molitev bo v 821 KrcmEl, I | vzdignili bandero in križ; in le molitev bo v naših ustih." ~ 822 KrcmEl, I | naših ustih." ~Nato so pili in so prepevali. ~Ampak še 823 KrcmEl, I | napisala smrt svojo prvo besedo in tudi njegov glas je bil 824 KrcmEl, I | storili, neverniki? Pili ste in ste vriskali in plesali 825 KrcmEl, I | Pili ste in ste vriskali in plesali ter ste čakali, 826 KrcmEl, I | kašče vam praznijo posli in popotniki, vegasta streha 827 KrcmEl, I | vina bi prodali svoj časni in večni blagor. Malopridnežu 828 KrcmEl, I | malopridnost je njegova toča in pognojena zemlja mu bo rodila 829 KrcmEl, I | bodo nekoč dedovali sramoto in revščino ter bodo preklinjali 830 KrcmEl, I | preklinjali svoje očete in njih brezbožno ravnanje. – 831 KrcmEl, I | srcu pa so bili zlovoljni in užaljeni. ~"Kaj smo storili, 832 KrcmEl, I | Tako so govorili farani in so se napotili v krčmo. ~ 833 KrcmEl, I | ni užival dolgo njih jeze in zamere. ~Tisto nedeljo, 834 KrcmEl, I | se je glasilo prepevanje in vriskanje. ~"Bog jim bodi 835 KrcmEl, I | ko nimam vola? – ter gre in zapije še njivo. Ali tudi 836 KrcmEl, I | nedolžnemu otroku, ki jé in pije ter ne pomisli na prihodnjo 837 KrcmEl, I | pomisli na prihodnjo uro; in ki greši, ne da bi srce 838 KrcmEl, I | Tako je molil župnik in njegovo srce je bilo polno 839 KrcmEl, I | Župnik se je ozrl proti nebu in je vztrepetal od groze. 840 KrcmEl, I | vrh hriba je stalo visoko in črno, kakor spomin na onstran 841 KrcmEl, I | vidi siv obraz, neusmiljen in zlohoten ter da vidi temne, 842 KrcmEl, I | nam, Bog!" je rekel župnik in se je pokrižal. ~Tisto noč 843 KrcmEl, I | vzdignil. Prišel je župan in je stal kraj postelje ves 844 KrcmEl, I | boste peli svojim očetom in svoji mladosti. Sinoči sem 845 KrcmEl, I | hrib; Bog nam bodi milosten in nas tolaži, dokler ne učakate 846 KrcmEl, I | dekla je stopila k postelji in se nagnila do župnikove 847 KrcmEl, I | Ostal je tik pred pragom in je nagnil glavo. ~"Dajte, 848 KrcmEl, I | milosten," je rekel župnik in je z belimi očmi pogledal 849 KrcmEl, I | je bilo razmaknilo nebo in nedolžni duši se je prikazal 850 KrcmEl, I | pokoplje. Res so bile jezne in hude njegove besede, res 851 KrcmEl, I | vajeni smo bili teh besed in teh oči smo bili vajeni; 852 KrcmEl, I | njegova svetost: priprošnjica in zaščitnica nam je bila pred 853 KrcmEl, I | Kdo nam bo zdaj zaščitnik in priprošnjik? Osameli smo, 854 KrcmEl, I | ovcami brez pastirja!" ~Dolgo in hudo so žalovali; prav do 855 KrcmEl, I | se je razlegalo ihtenje in vzdihovanje, ko so pokopavali 856 KrcmEl, I | Nebo samo je žalovalo; sivo in nizko je viselo nad dolino, 857 KrcmEl, I | trupla, ki je bilo betežno in počitka željno, temveč, 858 KrcmEl, I | temveč, da so zagrebli in zasuli na vekomaj svojo 859 KrcmEl, I | Vsi, tudi sključeni starci in oslepele starke – vsi so 860 KrcmEl, I | starke – vsi so zagrebli in objokavali svojo mladost. 861 KrcmEl, I | občuti strahoma, da je sam in slab. ~Faranom se je zdelo, 862 KrcmEl, I | dolina izpremenila tisto noč in tisto uro, ko je župnik 863 KrcmEl, I | roka prenesla v druge čase in druge kraje. Vse, kar je 864 KrcmEl, I | pokopano, leži pod težko gomilo in se bo vzbudilo šele na sodni 865 KrcmEl, I | pastirovanja, temveč tudi leta in stoletja, ki so bila pred 866 KrcmEl, I | občutili v svojem žalovanju in strah jih je bilo do srca. ~ 867 KrcmEl, I | so farani sedeli v krčmi in so modrovali. ~"Star je 868 KrcmEl, I | bo stal za nami s palico in pokoro," je rekel eden. ~" 869 KrcmEl, I | tretji. ~Zmerom bolj veseli in prešerni so bili farani: 870 KrcmEl, I | tudi palico je izpustil. In vsem je bilo tedaj, kakor 871 KrcmEl, I | odprle; izpregledali so in sram jih je bilo. ~"Ali 872 KrcmEl, I | večerno zarjo, ki je umirala in tedaj mu je bilo pri srcu 873 KrcmEl, I | vedel, čemu da je vzkliknil in zakaj da mu je bilo hudó. ~ 874 KrcmEl, I | odgovorila obadva brata in sta pogledala v tla. ~"Joj 875 KrcmEl, I | nam!" je vzkliknil mlajši in si je zakril obraz. – ~Veselo 876 KrcmEl, I | planili, dekleta so vstala in pisani pari so se v jadrnem 877 KrcmEl, I | noči, do polnoči so pili in plesali, dokler ni bilo 878 KrcmEl, I | olja več, v sodu vina ne in v suknji ne srebrá. ~Kraj 879 KrcmEl, I | duri je stal tujec krčmar in se je prijazno poslavljal 880 KrcmEl, I | Njegov obraz je bil siv in ves gol, toda smehljal se 881 KrcmEl, I | njegovi prsti so bili dolgi in koščeni, krempljem podobni, 882 KrcmEl, I | podobni, ali segali so mehko in priljudno v roke faranov; 883 KrcmEl, I | črni plašč do vratú zapét in da mu sega do gležnjev. ~ 884 KrcmEl, I | Ampak še več je napuha – in z napuhom te bom udaril. 885 KrcmEl, I | Razsipal boš bolj nego drugi in prej boš razsul." "Oj, 886 KrcmEl, I | bahač med sosedi? Maješ se in boš padel, ali jaz te ne 887 KrcmEl, I | jih je prešteval, meril in sodil. Ko so šli vsi do 888 KrcmEl, I | Malo je bilo zvezd na nebu in še tiste so plaho mežikale 889 KrcmEl, I | Tujec je videl vso to samoto in ves ta strah ter se je nasmehnil. ~" 890 KrcmEl, I | dolgčas tam." ~Farani so šli in šli, pa niso vedeli, če 891 KrcmEl, I | je hripavo zavrisnilo tam in tod, nato je utihnila vsa 892 KrcmEl, I | tudi veter se ni več ganil in zvezde so romale bolj počasi, 893 KrcmEl, I | ni škoda!" ~Tako je rekel in je zaloputnil okno. – ~Stari 894 KrcmEl, I | koraki je meril pot na desno in na levo, kakor je bila široka, 895 KrcmEl, I | sem; mnogokdaj sem že pil in moško sem pil, ali noga 896 KrcmEl, I | ali noga je bila trdna in pamet bistra ... strupa 897 KrcmEl, I | Potnik, pogledal je v dolino in je vzdignil pest. ~"Ali 898 KrcmEl, I | zamajala tla pod nogami in zgrudil se je na kolena. 899 KrcmEl, I | Podvil je roke pod glavo in je takoj zadremal. Hude 900 KrcmEl, I | šle iz srca vse do zadnje in ostala je sama sladkost. ~" 901 KrcmEl, I | trdnjavo slovenskega naroda in osojniške fare. Grad ni 902 KrcmEl, I | so kapale od lic na tla in Potnik je ugledal ves prestrašen, 903 KrcmEl, I | gležnjev v rdeči luži. ~"Kje in čemu si prelil svojo kri?" 904 KrcmEl, I | vino." ~Takrat pa je rekel in ukazal kralj Matjaž: ~"Zate 905 KrcmEl, I | ukazal kralj Matjaž: ~"Zate in za tvoje sosestvo ni bilo 906 KrcmEl, I | v sramoti, ko je v slavi in trpljenju ni prelil; in 907 KrcmEl, I | in trpljenju ni prelil; in zato, da bo vedel, kdo je 908 KrcmEl, I | dolino. Zvezde so sijale tiho in žalostno, dolina je bila 909 KrcmEl, I | sin se je sklonil čezenj in ga je prijel za roko. ~" 910 KrcmEl, I | hrome, kakor noge, tope in dremave, kakor oči. ~"Pri 911 KrcmEl, I | bila noč zavalila vanjo in se ni več ganila. ~ 912 KrcmEl, II | Počemu da bi šli tja in kaj bi tam?" je vprašal 913 KrcmEl, II | Orat," je rekel starejši in se je začudil. ~"Tam ne 914 KrcmEl, II | Ne več!" je vzdihnil oče in je tudi sam odmaknil skledo. ~ 915 KrcmEl, II | vsi trije sinovi, hlapci in dekle, vsi so gledali nanj 916 KrcmEl, II | vsi so gledali nanj plahi in osramočeni. ~Starejši je 917 KrcmEl, II | izpregovoril: ~"Kako, čemu in kedaj – to nam povejte, 918 KrcmEl, II | niso naše te lehe, čemu in od kedaj? Da bi jaz sam 919 KrcmEl, II | nebu, ali človek pogleda in vidi – oblaka ni več. Kam 920 KrcmEl, II | ni več. Kam je šel, kako in kedaj?" ~Tako je govoril 921 KrcmEl, II | hlapcem ne. ~Starejši je vstal in je bil ves zamolkel v obraz; 922 KrcmEl, II | Nato se je napotil v dolino in do tistih leh za potokom. 923 KrcmEl, II | vse druge lehe: gledal je in mislil, kako bodo rodile 924 KrcmEl, II | mislil, kako bodo rodile in koliko bodo dale. Zdaj pa 925 KrcmEl, II | Zdaj pa se je ozrl nanje in oko se mu je zarosilo, kakor 926 KrcmEl, II | pa je iz njih tako sočno in blago, kakor diši le domača 927 KrcmEl, II | Zalučil je prst na leho in je šel. Šel pa je v reber, 928 KrcmEl, II | Starejši jo je prijel za roko in je rekel: ~"Na vrt stopiva, 929 KrcmEl, II | nocoj ti povem: že tisto noč in tisto uro, ko sva sklenila 930 KrcmEl, II | oblaka pa ni bilo od nikoder in tudi jutro je bilo še daleč." ~ 931 KrcmEl, II | prišle so jate od vseh strani in so zasenčile nebeške zvezde. 932 KrcmEl, II | Tako je povedal na prižnici in nam je oznanjal hude čase, 933 KrcmEl, II | ali na vrtu ni bilo mraz in tudi vetra ni bilo. Rekla 934 KrcmEl, II | se, ker ne vidim nikogar in ker nič ne vem, zakaj da 935 KrcmEl, II | odgovoril: ~"Kaj me je skrb in mar, odkod da je prišla 936 KrcmEl, II | toča – gorjé, da je prišla in pobila! Zdi se mi časih, 937 KrcmEl, II | se pod mano zemlja maje in da se bo vsa dolina pogreznila. 938 KrcmEl, II | šumi, da je človeka strah in groza. Tam na dnu je bila 939 KrcmEl, II | ne bom čakal te žalosti in sramote." ~"Kaj misliš in 940 KrcmEl, II | in sramote." ~"Kaj misliš in kam?" je vzkliknila Mana. ~" 941 KrcmEl, II | menoj. Jaz sam ne vem za pot in tudi ne bom vedel zanjo, 942 KrcmEl, II | nastopim." ~Nanagloma je vstal in je stopil prednjo. ~"Ampak 943 KrcmEl, II | prednjo. ~"Ampak to vem in to ti rečem: če bi se ta 944 KrcmEl, II | pogreznila za sto klafter in še globlje, prav do pekla – 945 KrcmEl, II | že so bile solze v očeh in v besedi. ~"Ne moreš z menoj. 946 KrcmEl, II | z menoj. Poslušaj dobro in zapomni si, kakšna je moja 947 KrcmEl, II | si, kakšna je moja misel in namera. Moja misel je ta, 948 KrcmEl, II | jim pridigal? Ne bom kazal in ne bom pridigal, temveč 949 KrcmEl, II | zgodi. Ali kadar se zgodi in izpolni vse do konca, takrat 950 KrcmEl, II | On pa se je nagnil do nje in je počasi govoril: ~"Ne 951 KrcmEl, II | da bi šele zunaj spoznal in izvedel, kako da sem močan. 952 KrcmEl, II | očmi. ~"Kakor sem krepak in kakor sem videl vsa znamenja, 953 KrcmEl, II | pa sem ga žalil z besedo in komaj da mu nisem pljunil 954 KrcmEl, II | da omahne. Nepričakovana in nepoklicana pride ura in 955 KrcmEl, II | in nepoklicana pride ura in človek vpraša: Kaj bi se 956 KrcmEl, II | bi se mi smilil božji dan in čemu bi ga v krčmi ne zapravil? 957 KrcmEl, II | živel jutri; zatorej poj in vriskaj, dokler imaš glas 958 KrcmEl, II | prihaja taka misel v glavo in taka beseda na jezik. Strup 959 KrcmEl, II | stešem novo domačijo tebi in sebi. Ti pa se drži poslednjega 960 KrcmEl, II | se drži poslednjega trama in poslednje deske ter čakaj 961 KrcmEl, II | mimo." ~Segla sta si v roko in obadva sta čutila, da jima 962 KrcmEl, II | nalit poln kelih bridkosti in da ga bosta izpila do dna. ~ 963 KrcmEl, II | zapil, da se mi cmeriš? Glej in pazi, da ne boš jokala še 964 KrcmEl, II | pravici! Jaz sem gospodar in če se mi zdi, vas poženem 965 KrcmEl, II | en sam dušek polje, hišo in hlev!" ~Potnikov je šel 966 KrcmEl, II | slišal veselo govorico, vrišč in smeh ter hripavo, kričavo 967 KrcmEl, II | popevanje. On pa se je ozrl in je videl prelepo, nebeško, 968 KrcmEl, II | hujši od tatvine, požiga in uboja. ~Gostje so ga veselo 969 KrcmEl, II | pomislil Elija. "Čez leto in dan se boš plazil po kolenih, 970 KrcmEl, II | vino, se mu je zagnusilo in porinil je kozarec od sebe. ~" 971 KrcmEl, II | ni se zmenil za nikogar in tudi nikogar ni pozdravil. 972 KrcmEl, II | Oblečen je bil v prašne in razcefrane cunje, ki so 973 KrcmEl, II | oblačilo. Ni bil ne obrit in ne počesan; na koščenih 974 KrcmEl, II | prečudno vesele, bistre in zabavljive so bile njegove 975 KrcmEl, II | zabavljive so bile njegove oči in prav tako prečudno gibek 976 KrcmEl, II | prav tako prečudno gibek in uren je bil njegov jezik. ~" 977 KrcmEl, II | ciganov je, ki piščeta kradejo in kozolce zažigajo," je razsodil 978 KrcmEl, II | pritepenca so se brez konca in kraja usipale tako robate 979 KrcmEl, II | kraja usipale tako robate in kosmate kvante, da je celo 980 KrcmEl, II | Elija majal z glavo. Med eno in drugo kvanto je izpraznil 981 KrcmEl, II | ni seglo vino ne v lica in ne v oči, jezika pa mu še 982 KrcmEl, II | sam vedel! Vprašaj nogo in čevelj. Ampak ko sem ugledal 983 KrcmEl, II | paradiž za lenobe željne in veselja potrebne ljudi; 984 KrcmEl, II | spovednik?" ~Elija se je ozrl in se je zasmejal. ~"Kar pripoveduj 985 KrcmEl, II | kozarec, trikrat je pil in kozarec je bil prazen. Nato 986 KrcmEl, II | gledale njegove oči svetlejše in veselejše, že je odprl usta, 987 KrcmEl, II | je slišal Elijevo besedo in zazeblo ga je do nog. Odrinil 988 KrcmEl, II | groš!" ~Elija je prišel in ga je pogledal ves osupel. ~" 989 KrcmEl, II | naširoko zamahnil z roko in je šel. ~Komaj je stal pred 990 KrcmEl, II | nikoli več. Omahljivo, mehko in otročje je to srce, Bog 991 KrcmEl, II | spoznal cigana po glasu in po vegasti hoji. ~"Nikar 992 KrcmEl, II | kamor sodim." ~Došel ga je in še ves zasopel je bil, ko 993 KrcmEl, II | Potnikov je stal sredi ceste in je ves začuden gledal na 994 KrcmEl, II | Cigan je zamahnil z roko in je zavzdihnil. ~"Saj to 995 KrcmEl, II | komaj še ciganu podoben. In še pijan sem povrhu!" ~" 996 KrcmEl, II | spravi," je rekel Potnikov in je šel dalje. Ali cigan 997 KrcmEl, II | cesti. ~"Res sem zaspan in počitka potreben, ampak 998 KrcmEl, II | Ni mi toliko do stelje in do strehe; skoraj boljše 999 KrcmEl, II | nebom, kadar je noč jasna in zemlja topla. Ali rad bi 1000 KrcmEl, II | nobene človeške besede, ne ti in ne jaz." ~Potnikov se je