| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] imenovana 1 imenu 7 imeti 1 in 2198 iskal 3 iskale 1 iskali 2 | Frequency [« »] ----- ----- 4402 je 2198 in 1692 se 1031 da 842 v | Ivan Cankar Troje povesti IntraText - Concordances in |
Part, Chapter
1001 KrcmEl, II | mi, kdo da si," je ukazal in je stal pred njim. ~"Siromak, 1002 KrcmEl, II | noč," je rekel Potnikov in je pokazal na hlev. "Tam 1003 KrcmEl, II | Tam je stelje zadosti in tudi toplo je." ~Nato je 1004 KrcmEl, II | razodel, da ga je strah teme in prihodnjih dni. ~"Kje je 1005 KrcmEl, II | žalosten rekel najmlajši in na jok mu je bilo. ~Drugi 1006 KrcmEl, II | Drugi pa je rekel ves miren in moški: ~"Jaz še čakam. Na 1007 KrcmEl, II | Kamorkoli pojdeš, Bog s teboj; in da bi se povrnili bolj veseli, 1008 KrcmEl, II | polnoč, so se spogledali in so vstali. ~"Tudi če do 1009 KrcmEl, II | streho, ki je bila naša in ni več." ~Segli so si v 1010 KrcmEl, II | sinovi so povesili glavo in se niso ozrli nanj. Oče 1011 KrcmEl, II | gledal od obraza do obraza in se je čudil. "Kaj sem se 1012 KrcmEl, II | čudil. "Kaj sem se zmotil in sem prišel v tujo hišo? 1013 KrcmEl, II | Odgovoril pa mu nihče ni; mati in vsi trije sinovi so položili 1014 KrcmEl, II | Ali niste lačni več? In ali ste gluhi in mutasti 1015 KrcmEl, II | lačni več? In ali ste gluhi in mutasti kar vsi po vrsti? 1016 KrcmEl, II | svojih daljnih znancih? In sem se res prizibal prav 1017 KrcmEl, II | ustavil, prijazno pokramljal in vino pokušal – pa je minil 1018 KrcmEl, II | pokušal – pa je minil večer in je minila noč in zdaj je 1019 KrcmEl, II | minil večer in je minila noč in zdaj je resnično že poldne. 1020 KrcmEl, II | zabodeno? Ali si ti moja žena in ali ste vi moji sinovi ali 1021 KrcmEl, II | Kakšni prazniki pa so in kakšni godovi?" je rekla 1022 KrcmEl, II | kakšni godovi?" je rekla mati in se ni dotaknila rute. ~Sinovi 1023 KrcmEl, II | rute. ~Sinovi so molčali in so gledali mrko predse. ~ 1024 KrcmEl, II | mesta, nato še svoj krožnik in skledo za njim. ~"Kakor 1025 KrcmEl, II | njim. ~"Kakor s to pipo in kakor s to skledo, tako 1026 KrcmEl, II | pravico, da bi gledal postrani in da bi mi očital? Reci kdo 1027 KrcmEl, II | pojdem," je rekel starejši in je vstal izza mize. ~Oče 1028 KrcmEl, II | okrenil se je brez odgovora in slovesa ter je zaloputnil 1029 KrcmEl, II | je še brnelo od nočevanja in pijače, ali nameril se je 1030 KrcmEl, II | Materi se je tresel glas in njene oči so bile solzne, 1031 KrcmEl, II | toda branila ni starejšemu in ga ni prosila, temveč mu 1032 KrcmEl, II | tako stori. Ali nikoli in nikjer ne pozabi, kje da 1033 KrcmEl, II | ter se poslovil od matere in od bratov; na pol pota do 1034 KrcmEl, II | trije so stali na pragu in so gledali za njim, bela 1035 KrcmEl, II | pri srcu; zobé je stisnil in stopil je hitreje, da bi 1036 KrcmEl, II | je ugledala Mana s polja in njene oči so ga spoznale. 1037 KrcmEl, II | obljubila: da ne boš jokala in da boš čakala name." ~"To 1038 KrcmEl, II | povrneš, da bom štela tedne in dni." ~"O Mana, dal bi mu 1039 KrcmEl, II | bi mi to povedal! Veruj in upaj, kakor jaz upam, pa 1040 KrcmEl, II | vratu, on se je sklonil in jo je poljubil na ustna. ~" 1041 KrcmEl, II | je pogledal proti nebu in je videl, da se je sonce 1042 KrcmEl, II | do hriba. Še se je ozrl in je pozdravil z roko, ona 1043 KrcmEl, II | Potnikov se je okrenil in je temno pogledal. ~"Kaj 1044 KrcmEl, II | toliko vem, da me srce goni in sili med nesrečne ljudi, 1045 KrcmEl, II | tvojo streho prenočeval in bom tudi nocoj – in tudi 1046 KrcmEl, II | prenočeval in bom tudi nocoj – in tudi še nadalje, dokler 1047 KrcmEl, II | kaj strehe. Iskal sem te in sem prišel za teboj, da 1048 KrcmEl, II | poslovil s prijazno besedo in da bi ti nauk dal na pot: 1049 KrcmEl, II | dal na pot: ne prepevaj in ne vzdihuj!" ~Potnikov je 1050 KrcmEl, II | kričavi glas: ~"Ne prepevaj in ne vzdihuj ... tudi ne pljuj 1051 KrcmEl, II | bil," je odgovoril cigan in se je lokavo nasmehnil v 1052 KrcmEl, III | nedeljo ni bilo vriskanju in prepevanju ne konca ne kraja, 1053 KrcmEl, III | glej, ta fara je srečna in zadovoljna, da ji ni enake 1054 KrcmEl, III | ponedeljek pa so povešali glave in so vzdihovali tako milo 1055 KrcmEl, III | so vzdihovali tako milo in ganljivo, da bi se kamen 1056 KrcmEl, III | pa je imel že rdeče oči in težak jezik, je naslonil 1057 KrcmEl, III | Elija pokazal žalosten obraz in je tolažil vzdihujočega 1058 KrcmEl, III | pa je tarnal stari Potnik in njega je Elija najrajši 1059 KrcmEl, III | levo, povsod je nadloga in skrb. Naši dedje so hudo 1060 KrcmEl, III | izplačalo, da se upiramo in prerekamo? Na tej zemlji 1061 KrcmEl, III | kmetje uprli nekoč, pred sto in sto leti. Požgali so par 1062 KrcmEl, III | Požgali so par graščin in svojega kmečkega kralja 1063 KrcmEl, III | nikoli se do sitega ne najé in do dobrega ne odpočije; 1064 KrcmEl, III | konec pa je smrt. Tako garam in skrbim od pomladi do jeseni, 1065 KrcmEl, III | vina, žid!" ~Elija je točil in je tolažil. ~"Krepko potegni, 1066 KrcmEl, III | srcu odleže. Kdo bi vekal in obupaval, dokler je še kaplja 1067 KrcmEl, III | po tej pameti, ošabni so in samovoljni; gredó srečo 1068 KrcmEl, III | misli so se mu tako zasukale in zmedle, da je s pijanimi 1069 KrcmEl, III | očmi ugledal v vinu zaklad in čudež. ~"Ali še se bo zaobrnilo," 1070 KrcmEl, III | omahnil, se je cigan zasmejal in je rekel: ~"Ni nespameten 1071 KrcmEl, III | veruje v kralja Matjaža in da čaka nanj. Jaz vem zgodbo, 1072 KrcmEl, III | siromaku vera poplačana in kaj da je napravil s tistim 1073 KrcmEl, III | živel človek, grabež, oderuh in skopuh, kakor jih živi brez 1074 KrcmEl, III | po dolenjskih, hrvaških in drugih farah. Ljudje sami 1075 KrcmEl, III | sami niso vedeli, kedaj in kako da se je zgodilo – 1076 KrcmEl, III | tretja. Kmetje so se čudili in so rekli: Saj ne veseljačimo 1077 KrcmEl, III | so se, govorili so tako in tako, tarnali so na vse 1078 KrcmEl, III | sedeli so v grabeževi krčmi in so pili njegovo vino. Šlo 1079 KrcmEl, III | njegovo vino. Šlo jim je v kri in v kosti kakor strup. Zjutraj 1080 KrcmEl, III | rekel: Saj je še čas! – in se je napotil v krčmo. Drugi 1081 KrcmEl, III | ter je preklinjal vreme in svojo nesrečo; od same bridkosti 1082 KrcmEl, III | kmet, ki je bil postaven in premožen in se je zategadelj 1083 KrcmEl, III | bil postaven in premožen in se je zategadelj pajku najdalj 1084 KrcmEl, III | Njegova domačija je bila trdna in starodavna, kakor grofova 1085 KrcmEl, III | je bil izpočetka ponižen in pohleven do njega, komaj 1086 KrcmEl, III | ustavil voz pred grabežem in je popival, nato pa še kartal 1087 KrcmEl, III | rekel. ~Stvar pa je taka in se je izkazala: kdor je 1088 KrcmEl, III | kmet naravnost do grabeža in pajka. Tam je v svojem napuhu 1089 KrcmEl, III | svojem napuhu snoval tolike in take kupčije, da bi se jim 1090 KrcmEl, III | se jim še pijanec smejal in da se je sam grabež čudil. 1091 KrcmEl, III | grabež čudil. Tiste namere in kupčije se niso nikoli do 1092 KrcmEl, III | skrbljivo napolnila ded in oče, ali zaleglo ni, še 1093 KrcmEl, III | glavo, prestrašil se je in je ves omahnil. ~Dolgo je 1094 KrcmEl, III | Dolgo je premišljeval in vzdihoval, navsezadnje pa 1095 KrcmEl, III | Moj ded je dopolnil v delu in skrbi devetdeset let, pa 1096 KrcmEl, III | poslednje dni?" ~Tako je rekel in je šel, pa je zafrčkal še 1097 KrcmEl, III | pa je bil dom zarubljen in je stal bahač ves gol na 1098 KrcmEl, III | nenadoma domislil, da ima ženo in da ima otroke. Spreletel 1099 KrcmEl, III | Spreletel ga je velik strah in udaril se je s pestjo na 1100 KrcmEl, III | sosedov, mož svoje žene in oče svojih otrok. Joj meni! 1101 KrcmEl, III | pomagalo; pogledal je ženo in otroke in spreletela ga 1102 KrcmEl, III | pogledal je ženo in otroke in spreletela ga je silna groza. ~" 1103 KrcmEl, III | vsaj leho mi bo pustil." ~In se je napotil do grabeža. 1104 KrcmEl, III | grabeža. Ta se je smejal in ga je meril od glave do 1105 KrcmEl, III | ti si me spravil ob hišo in polje!" ~Takrat pa se je 1106 KrcmEl, III | spravil? Zbledlo se ti je in ne vidiš več: ti sam si 1107 KrcmEl, III | je takrat obšlo siromaka in s spoznanjem ga je obšla 1108 KrcmEl, III | Ampak odpusti grešniku in ne zavrzi ga! Grešil sem, 1109 KrcmEl, III | moja žena pa ni grešila in tudi moji otroci ne. Teh 1110 KrcmEl, III | gledal," je rekel grabež in se je okrenil, da bi šel. ~ 1111 KrcmEl, III | siromaka neskončna žalost, in vzkliknil je: ~"Še toliko 1112 KrcmEl, III | si vrv kupil. Usmili se in daj mi vrv, da se obesim." ~ 1113 KrcmEl, III | se je navsezadnje usmilil in je posegel v kot. ~"Na, 1114 KrcmEl, III | Na, vrv," je rekel, "in obesi se v božjem imenu." ~ 1115 KrcmEl, III | imenu." ~Siromak je vzel vrv in je šel. ~Šel pa je naravnost 1116 KrcmEl, III | naravnost do bukovega gozda; in ko je bil tam, ni dolgo 1117 KrcmEl, III | bil tam, ni dolgo izbiral in odlašal. Ko je ugledal pripravno 1118 KrcmEl, III | ko se je veja odkrhnila in se je nesrečnik zgrudil 1119 KrcmEl, III | globlje. Zemlja se je udrla in sedel je nenadoma in prav 1120 KrcmEl, III | udrla in sedel je nenadoma in prav resnično med samimi 1121 KrcmEl, III | svoje pismo. ~Nad vse mere in misli je bil siromak vesel 1122 KrcmEl, III | mu je smejal rubežnik. ~In tedaj je siromak zakladnik 1123 KrcmEl, III | popotna palica. Tisto je vzel in je šel po svetu; vsi njegovi 1124 KrcmEl, III | Elijevi so se spogledali in niso razumeli ciganovega 1125 KrcmEl, III | pamet; stopil je k ciganu in ga je vprašal s takim glasom, 1126 KrcmEl, III | niti božjaka nimam v suknji in zemlje še toliko ne, da 1127 KrcmEl, III | da bi jo z dlanjo pokril. In čemu si se tako razsrdil? 1128 KrcmEl, III | je ozrl po svojih gostih in zvedrilo se mu je lice. 1129 KrcmEl, III | bil glavo položil na mizo in je smrčal. ~Elija je podvil 1130 KrcmEl, III | Cigan je stopil k Potniku in ga je stresel za roko. ~" 1131 KrcmEl, III | je," se je smejal cigan in se ga je oklenil pod pazduho. ~" 1132 KrcmEl, III | njem," je vzkliknil Potnik in je zamahnil s pestjo. ~Krčmar 1133 KrcmEl, III | pestjo. ~Krčmar je osupnil in strah mu je zahladil v lica. ~" 1134 KrcmEl, III | premočno," se je zasmejal cigan in zmerom glasneje se je smejal. ~" 1135 KrcmEl, III | sanjalo o kralju Matjažu in o vojski njegovi. Ampak, 1136 KrcmEl, III | letajo nad goro črne vrane in daleč je še vojske čas." ~ 1137 KrcmEl, III | pogledal je vse po vrsti in je spoznal obraze. ~"Nič 1138 KrcmEl, III | preudaril v sanjah!" ~Počasi in trudoma je šel do duri, 1139 KrcmEl, III | pa si me stresel za ramo in si me vzdramil! Kdo pa si, 1140 KrcmEl, III | ga je vodil pod pazduho in je odgovarjal pohlevno. ~" 1141 KrcmEl, III | streho. Ne goni me od praga in ne odreci mi postelje; jaz 1142 KrcmEl, III | Nikomur še nisem kratil stelje in strehe, tudi nisem jemal 1143 KrcmEl, III | Potnik je pokimaval z glavo in se je pogovarjal sam s seboj. ~" 1144 KrcmEl, III | tiste sanje. Zbrali smo se in smo rekli: Kaj bomo čakali, 1145 KrcmEl, III | zadnjo kapljo krvi? Mahnimo! In nekdo izmed nas je ukazal: 1146 KrcmEl, III | osojniškim se le v spanju in v pijanosti prikažejo sveti 1147 KrcmEl, III | kralji: moštvó, pravica in Matjaž. Tisti, ki je rekel, 1148 KrcmEl, III | ker je videl, da si vinski in da bi še te lahke gorjače 1149 KrcmEl, III | pijan, da se le meni ziblje in maje, ali pa se maje zares?" ~ 1150 KrcmEl, III | Cigan je natanko pogledal in celó njemu se je zdelo, 1151 KrcmEl, III | je zavpil stari Potnik in je omahnil preko ceste. 1152 KrcmEl, III | ga je prijel okoli pasu in ga je vodil. – ~Dobro je 1153 KrcmEl, III | drugi Potnikov svojega očeta in tudi cigana je spoznal. 1154 KrcmEl, III | srcu, ali izpregovoril ni in tudi ni ustavil koraka. 1155 KrcmEl, III | stopil, vzdignil je lestev in jo je prislonil do okna. ~" 1156 KrcmEl, III | Francka, lahko noč, z Bogom in na svidenje!" ~"Ali si pijan?" 1157 KrcmEl, III | krščansko poslovim od tebe in da pridem zjutraj do mesta. 1158 KrcmEl, III | mimo temne Elijeve krčme in je debelo pljunil; nato 1159 KrcmEl, III | hrib. ~Prelepa je bila noč in zvezde so žarko sijale, 1160 KrcmEl, III | poravnali!" ~Tako se je poslovil in je šel. – ~Ob svojem oknu 1161 KrcmEl, III | svojem oknu je slonel Elija in je ugledal človeka na hribu. ~" 1162 KrcmEl, III | teboj na dolgo pot. S teboj in s tvojimi bi se ne meril 1163 KrcmEl, III | sedé na zarubljenem pragu in tarnajo, in tistih je več." ~ 1164 KrcmEl, III | zarubljenem pragu in tarnajo, in tistih je več." ~Tako je 1165 KrcmEl, III | zadovoljen je zaprl okno in je upihnil luč. – ~Naslednji 1166 KrcmEl, III | rubijo, Grajžarja s hriba. In da ga rubi Elija, krčmar. ~" 1167 KrcmEl, III | krčmar. ~"Čemu pa je popival in lenobo pasel?" so rekli 1168 KrcmEl, III | ogenj." ~Drugi pa so molčali in so gledali v tla; spreletel 1169 KrcmEl, III | potegoval za Grajžarjevo hišo in domačijo. Upnik sam, krčmar 1170 KrcmEl, III | je spravil hišo, polje in gozd. ~Grajžar je prosil, 1171 KrcmEl, III | je prosil, molil, kričal in klel. ~"Vsaj hišo mi pusti, 1172 KrcmEl, III | je tam v črni suknji, tih in trd, kakor pravičen sodnik. ~ 1173 KrcmEl, III | kakor pijan z dolgimi koraki in brez klobuka hitel v dolino, 1174 KrcmEl, III | kmetje so stali osupli in potrti pred zarubljeno hišo; 1175 KrcmEl, III | potrti pred zarubljeno hišo; in tako jim je bilo pri srcu, 1176 KrcmEl, III | pri srcu, da bi se odkrili in pokrižali, kakor ob pogrebu. ~ 1177 KrcmEl, III | Elija je videl te obraze in je zaslutil te misli, pa 1178 KrcmEl, III | Ni zdravo, da so žalostni in preplašeni; iz žalosti in 1179 KrcmEl, III | in preplašeni; iz žalosti in strahu se rodi spoznanje." ~ 1180 KrcmEl, III | Okrenil se je do sosedov in znancev in je rekel: ~"Kaj 1181 KrcmEl, III | je do sosedov in znancev in je rekel: ~"Kaj bi zdaj 1182 KrcmEl, III | rekel: ~"Kaj bi zdaj stali in žalovali? Nihče ga ni gonil 1183 KrcmEl, III | hiše, sam si je izvolil in kazal pot. Njegov greh, 1184 KrcmEl, III | Lepih naukov mu nisem delil in jih ne bom nikomur, zato 1185 KrcmEl, III | hodi v krčmo pit, molit in vest izpraševat pa v cerkev, 1186 KrcmEl, III | Tako je govoril Elija in vsi so rekli, da je govoril 1187 KrcmEl, III | rekli, da je govoril prav in po pameti. In še bolj so 1188 KrcmEl, III | govoril prav in po pameti. In še bolj so se jim zvedrili 1189 KrcmEl, III | je na vse grlo zasmejal, in smejal se je ves čas, ko 1190 KrcmEl, III | mu je odgovoril Elija in ga je ošvrknil iznad rame 1191 KrcmEl, III | steklenico za steklenico in je točil po vrsti z vajeno 1192 KrcmEl, III | je bil poslužen, gladek in prijazen. ~"Bodite danes 1193 KrcmEl, III | bilo misli na Grajžarja in na rubežen. ~"Kaj pa gledaš 1194 KrcmEl, III | rubežen. ~"Kaj pa gledaš in čakaš? Vzemi harmoniko, 1195 KrcmEl, III | so bili nenadoma potrti in trudni; obrazi romarjev, 1196 KrcmEl, III | presekal romarsko na sredi in je zagodel prešerno poskočnico; 1197 KrcmEl, III | kakor da bi bil trenil in skozi odprta okna se je 1198 KrcmEl, III | krčmar. ~Do mraka so pili in prepevali Elijevi gostje. 1199 KrcmEl, III | eden izmed njih pred hišo in se je vrnil v krčmo tako 1200 KrcmEl, III | kakor s snežnico politi in do mozga jih je spreletel 1201 KrcmEl, III | kmetje pa so bežali v dolino in se niso ozirali. ~Stopil 1202 KrcmEl, III | dušek poln kozarec vina in se je vrnil pred hišo. Težko 1203 KrcmEl, III | na vejo ter stopal počasi in trepetajoč, klin za klinom. 1204 KrcmEl, III | klinom. Veja se je udajala in zibala. Oklenil se je veje 1205 KrcmEl, III | bil zamahnil tako slepo in krepko, da se je lestev 1206 KrcmEl, III | lice do lica. Planil je in je zakričal tako silno, 1207 KrcmEl, III | so ga pogledale bele oči in da so se mrtva ustna hudobno 1208 KrcmEl, III | hišo, zaklenil vse duri in zadelal vsa okna. Svetilko 1209 KrcmEl, III | noč ni spal krčmar Elija in tudi po dolini so bila vsa 1210 KrcmEl, IV | neblagoslovljeno zemljo in kmalu je prerasel plevel 1211 KrcmEl, IV | osojniški farani hudo potrti in so hodili rajši v cerkev 1212 KrcmEl, IV | nikoli poprej ni toliko in tako neprijetno sanjalo. 1213 KrcmEl, IV | grešnim dušam ni dal miru in prikazal se je v dolini 1214 KrcmEl, IV | klobuka je bil, ves bled in zelen v obraz, roke pa je 1215 KrcmEl, IV | Potnik ga je videl takega in ves se je tresel od groze, 1216 KrcmEl, IV | zatisnil oči, je težko zasoplo in zavzdihnilo deset korakov 1217 KrcmEl, IV | zavzdihnilo deset korakov pod njim in v klanec je stopil Grajžar, 1218 KrcmEl, IV | Grajžar, prav tako upognjen in betežen, kakor je zmerom 1219 KrcmEl, IV | boš ti delal za svoje." ~In je šel počasi v klanec, 1220 KrcmEl, IV | na hrbtu. ~"Pijan si bil in sanjalo se ti je," mu je 1221 KrcmEl, IV | sosed. "Grajžar je mrtev in pokopan, trava mu že raste 1222 KrcmEl, IV | svojem temnem kotu samoten in tih; nikogar ni bilo, da 1223 KrcmEl, IV | bi poslušal njegove pesmi in kvante. Elija mu je točil 1224 KrcmEl, IV | plačilo pa ga je cigan vedril in tolažil. ~"Nič se ne boj, 1225 KrcmEl, IV | Tudi ta izba bo še polna in glasna in vesela, da se 1226 KrcmEl, IV | izba bo še polna in glasna in vesela, da se bo razlegalo 1227 KrcmEl, IV | le pripravi vina, kruha in mesa, da ne bodo gostje 1228 KrcmEl, IV | da ne bodo gostje lačni in žejni. Zakaj rečem ti, krčmar 1229 KrcmEl, IV | žalostno smrt na tepki, deseti in poslednji Grajžar bi vendarle 1230 KrcmEl, IV | praznovat pod tvojo streho in še bratovščino bi pil s 1231 KrcmEl, IV | rekli: ~"Kaj bi se tresli in bali, saj nismo otroci! 1232 KrcmEl, IV | bali, saj nismo otroci! In kaj bi žalovali za grešnikom, 1233 KrcmEl, IV | dodelil miru njegovi duši." ~In so se napotili praznovat 1234 KrcmEl, IV | Krčmar je stal na pragu in jih je pozdravljal z veselim 1235 KrcmEl, IV | pozdravljal z veselim obrazom in prijazno besedo, toliko 1236 KrcmEl, IV | nebesa, živim pa veselja in žejnim vina." ~"To je beseda," 1237 KrcmEl, IV | razveselil Elija. "Kimavcu in cmeravcu še nikoli ni rodila 1238 KrcmEl, IV | volja pa je že pol žetve." ~In vse je bilo, kakor je oznanil 1239 KrcmEl, IV | krčma je bila ob nedeljah in praznikih tako polna, da 1240 KrcmEl, IV | krčmar, ki je bil ves pôten in zasopljen; in čudo prečudno: 1241 KrcmEl, IV | ves pôten in zasopljen; in čudo prečudno: Grajžarjeva 1242 KrcmEl, IV | ni več srečal ne podnevi in ne ponoči, izginil je brez 1243 KrcmEl, IV | iz mesta, spravil je voz in konja ter se je napotil 1244 KrcmEl, IV | je rekel: ~"Ne bom sedel in ne bom pil. Prišel sem, 1245 KrcmEl, IV | sedé se lahko pogovoriva in vino ne škodi jeziku," je 1246 KrcmEl, IV | se mu je bilo zableščalo, in je privzdignil rameni. ~" 1247 KrcmEl, IV | Kaj ne znaš sam računiti in šteti? Če so rekli, da si, 1248 KrcmEl, IV | povedal, žid! Štel bom sam in računil, natanko štel in 1249 KrcmEl, IV | in računil, natanko štel in računil." ~"Pametna beseda. 1250 KrcmEl, IV | lokavo pogledal izpod obrvi in se je umaknil za korak. ~" 1251 KrcmEl, IV | je bil nenadoma ves trd in siv. ~"Dokler si bil gospodar, 1252 KrcmEl, IV | iztegnil je roke proti njemu in je kričal: ~"Na pomagáj, 1253 KrcmEl, IV | Kovač je zaobrnil bič in je udaril z okovanim koncem. 1254 KrcmEl, IV | lica; udaril je drugikrat in krčmar se je zgrudil na 1255 KrcmEl, IV | živina," je rekel Kovač in ga je sunil z nogo, da se 1256 KrcmEl, IV | natočil si je kozarec vina in ga je izpil na en sam dušek. 1257 KrcmEl, IV | domu s tako vedrim obrazom in mirnim srcem, kakor da je 1258 KrcmEl, IV | Doma je poklical ženo in otroke ter jim je rekel: ~" 1259 KrcmEl, IV | boljše, nego sem jaz ravnal in ne spominjajte se me s kletvijo, 1260 KrcmEl, IV | orožniki, uklenili so ga in ga gnali skozi vas. Kovač 1261 KrcmEl, IV | vas. Kovač ni bil žalosten in ni klonil glave. ~"Ali je 1262 KrcmEl, IV | odgovoril orožnik. ~Osupli in prestrašeni so stali sosedje 1263 KrcmEl, IV | meril," je vzkliknil sosed. ~In še jih je ogovoril Kovač: ~" 1264 KrcmEl, IV | faranov, vsi so bili potrti in niso govorili naglas, skoraj 1265 KrcmEl, IV | Elija; bled je bil v lica in glavo je imel obvezano. 1266 KrcmEl, IV | on pa je gledal na cesto in tih smehljaj se je prikazal 1267 KrcmEl, IV | za sosedom se je vračal, in ko je stal Kovač na hribu, 1268 KrcmEl, IV | ga je," so rekli sosedje in so se tolažili. "Nagle jeze 1269 KrcmEl, IV | je bil za silo popravil in je prihajal pozdravljat 1270 KrcmEl, IV | brazgotina, v lica je bil siv in suh. ~"Kako je zdravje?" 1271 KrcmEl, IV | čelom brní, káje ne prenesem in ne pijače." ~"Kaj pa z razbojnikom? 1272 KrcmEl, IV | ti?" ga je vprašal Elija in je podvil svetilko. "Čas 1273 KrcmEl, IV | glavi, pa je sedel za mizo in se je smejal. ~"Le toči, 1274 KrcmEl, IV | nakratko povej," je rekel Elija in je stal za durmi. ~"Nakratko 1275 KrcmEl, IV | mi dal že več ko preveč in da še toliko zemlje nimam, 1276 KrcmEl, IV | vse si prav povedal." ~"In navsezadnje si še rekel, 1277 KrcmEl, IV | zraven farovža ni več moja in da sem v nji le gostač od 1278 KrcmEl, IV | preseliš." ~"Tako sem govoril. In zdaj sem prav resnično sklenil, 1279 KrcmEl, IV | natanko vé za prihodnje čase in reči. Ker si tak učenjak, 1280 KrcmEl, IV | tudi hlev?" ~"Tudi hlev in živina v njem." ~"Pa skedenj?" ~" 1281 KrcmEl, IV | si je točil sam, vstal je in je visoko vzdignil kozarec. ~" 1282 KrcmEl, IV | Lahko noč, Elija," je rekel in je šel. ~Krčmar je stal 1283 KrcmEl, IV | Krčmar je stal na pragu in je gledal za njim, dokler 1284 KrcmEl, IV | Nazadnje je zamahnil z roko in je pljunil. ~"Pijan je od 1285 KrcmEl, IV | pljunil. ~"Pijan je od vina in od žalosti." ~Pa je šel 1286 KrcmEl, IV | okno potihoma odpahnilo in da gleda nanj beli Grajžarjev 1287 KrcmEl, IV | Krčmar je stal sredi izbe in se je tresel od mraza, ali 1288 KrcmEl, IV | od mraza, ali ne človeka in ne duha ni bilo. ~Takrat 1289 KrcmEl, IV | ugledal, da je okno svetlejše in da je zunaj luč. Potegnil 1290 KrcmEl, IV | Potegnil je zagrinjalo v stran in pred očmi se mu je zazibalo. ~ 1291 KrcmEl, IV | svetila vsa dolina do hriba in do neba. Krčmarju se je 1292 KrcmEl, IV | švigale iskre proti nebu in zvezde so ugasnile. ~Krčmar 1293 KrcmEl, IV | ogrnil svojo črno suknjo in je planil na cesto. Privzdignil 1294 KrcmEl, IV | Privzdignil je suknjo do kolen in je hitel v dolino, kakor 1295 KrcmEl, IV | Izpusti!" je kričal krčmar in kolena so se mu šibila od 1296 KrcmEl, IV | svetlejši od sonca, celo ponoči! In tudi hlev je zraven: živina 1297 KrcmEl, IV | pa je stal na poti, tih in trd, kakor od kamna. Ali 1298 KrcmEl, IV | je spreletela črna misel in vrnil se je proti domu z 1299 KrcmEl, IV | korakom, trepetajoč od groze in ves zasopljen. ~Pred hišo 1300 KrcmEl, IV | Pred hišo je stal cigan in je gledal v dolino; z dlanjo 1301 KrcmEl, IV | zahvaljen, ni ga še bilo in ga ne bo, pozabil je!" si 1302 KrcmEl, IV | krčmar. ~"Kdo je pozabil in kaj?" je izpraševal cigan. ~ 1303 KrcmEl, IV | ne greš gasit? Kaj stojiš in zijaš? Gasit!" ~"S tega 1304 KrcmEl, IV | je mirno odgovoril cigan in se ni ganil. ~Elija pa se 1305 KrcmEl, IV | dasi je bil ves truden in bolan. Rana na čelu ga je 1306 KrcmEl, IV | na čelu ga je zaskelela in se je odpirala, pred očmi 1307 KrcmEl, IV | truščem zrušila Martinova hiša in iz črnega tramovja je švignil 1308 KrcmEl, IV | je bila že trikrat vnela in trikrat so jo pogasili. 1309 KrcmEl, IV | pogasili. Na cerkveni strehi in v linah zvonika so čakali 1310 KrcmEl, IV | zmenil, tudi ne za hlev in za skedenj. ~"Zakaj tukaj 1311 KrcmEl, IV | da ga je zapeklo v roke in lica. ~"Gasite!" je kričal. ~" 1312 KrcmEl, IV | rešiti dalo, ta pa bi zmerjal in ukazoval." ~Prisopel je 1313 KrcmEl, IV | vedrom. ~"Kaj pa ta stoji in zijá? Ali pomagaj, ali pa 1314 KrcmEl, IV | ljudje obešajo ter pobijajo in požigajo." ~Krčmar ni rekel 1315 KrcmEl, IV | besede, povesil je glavo in je stopil v senco. Ni jim 1316 KrcmEl, IV | odrajtali pošteno plačilo in za vsak pogled! Jaz merim 1317 KrcmEl, IV | merim z natanko tehtnico in moj spomin je verna knjiga, 1318 KrcmEl, IV | knjiga, ki se nikoli ne moti in ničesar ne pozabi." ~Počasi 1319 KrcmEl, IV | ničesar ne pozabi." ~Počasi in ves upognjen se je napotil 1320 KrcmEl, IV | Spotoma se je oziral po dolini in po rebri; od hiše, od hleva 1321 KrcmEl, IV | rebri; od hiše, od hleva in od skednja se je še svetilo, 1322 KrcmEl, IV | plamen je bil zmerom nižji in se je dušil v dimu; kozolec 1323 KrcmEl, IV | gasil, ker je stal na samem in ker tudi vode ni bilo blizu; 1324 KrcmEl, IV | ne!" je zavzdihnil krčmar in se je z obema rokama zgrabil 1325 KrcmEl, IV | se je prikazala iz rane in mu je omočila dlan. ~Ko 1326 KrcmEl, IV | je sedel za mizo cigan in si je točil sam. Tiho je 1327 KrcmEl, IV | točil sam. Tiho je žvižgal in popeval zase; očitno je 1328 KrcmEl, IV | steklenico, dvakrat si je natočil in je obakrat na dušek izpil. 1329 KrcmEl, IV | cigana. ~Cigan je ubogal in krčmar si je ovil cunjo 1330 KrcmEl, IV | pogled je bil ves moten in bolan. ~"Kaj misliš, cigan, 1331 KrcmEl, IV | Ampak kdo bi ti očital in kaj? Najbolj pobožen volk 1332 KrcmEl, IV | ura, ko je človeka strah in ko mu je hudo, da je sam. 1333 KrcmEl, IV | nisem maral vzdihovanja in rajši bi prelil vedro krvi, 1334 KrcmEl, IV | cigan je verno poslušal in se je smehljal. ~"Ne staraš 1335 KrcmEl, IV | do tal?" ~Točil je sebi in krčmarju. Ko je krčmar izpil, 1336 KrcmEl, IV | izpil, mu je roka omahnila in ozrl se je ves prestrašen. ~" 1337 KrcmEl, IV | mu je opletal od slabosti in od vina. Ko si je obvezal 1338 KrcmEl, IV | polno steklenico prinesi in kozarec, da bom lažje spal." ~ 1339 KrcmEl, IV | trudoma vzdignil iz postelje in je stopil do okna. ~Le malokdaj 1340 KrcmEl, IV | Kakor je bil krčmar bolan in omamljen, so mu zaškripali 1341 KrcmEl, IV | doli? Kaj ste mi privoščili in prisodili? Odrajtali boste 1342 KrcmEl, IV | plačilo za vsako besedo in tudi za vsako hudo misel." ~ 1343 KrcmEl, IV | Ali srd ga ni potolažil in ne ozdravil. Ko je legel 1344 KrcmEl, IV | pil, se mu je roka tresla in vino se je razlivalo po 1345 KrcmEl, IV | je razlivalo po vzglavju in po rjuhi. Luč ga je skelela 1346 KrcmEl, IV | prazna, pa nisem ne pijan in ne zaspan." ~Ali noč je 1347 KrcmEl, IV | drugače?" ~Omahnil je do okna in ga je odprl. ~"Cigan! Pridi, 1348 KrcmEl, IV | Cigan! Pridi, cigan! Pridi in vina prinesi!" ~Od zdolaj 1349 KrcmEl, IV | doline je švignila iskra in je ugasnila visoko pod nebom, 1350 KrcmEl, IV | zaloputnil okno, ugasnil je svečo in se je skril pod odejo. Mraz 1351 KrcmEl, IV | Mraz ga je tresel do jutra in zadremal je šele, ko se 1352 KrcmEl, IV | si je kozarec za kozarcem in je tiho popeval vesele pesmi. 1353 KrcmEl, V | V Ko se je tajal sneg in je pihal od juga toplejši 1354 KrcmEl, V | napravljal v svet. Dolgo in težko se je napravljal; 1355 KrcmEl, V | po lehah, ki so se mokre in črne, pluga željne, prikazovale 1356 KrcmEl, V | zadnjega snega. Oziral se je in od bridkosti so se mu oči 1357 KrcmEl, V | premeril z bolnim korakom in bi se ne upehal! Kam je 1358 KrcmEl, V | Jaz pa pojdem; čas je že in zadnja ura; da bi gledal 1359 KrcmEl, V | žalosti." ~Ali gledal je in odlašal; težke so mu bile 1360 KrcmEl, V | je bil zmerom bolj bled; in slišala je vse besede, kakor 1361 KrcmEl, V | sem, sivi so moji lasje in nikogar nimam na svetu." ~ 1362 KrcmEl, V | večer: ~"Jutri pojdem!" ~In vsak večer je mati zajokala 1363 KrcmEl, V | vsak večer je mati zajokala in je prosila: ~"Potrpi še, 1364 KrcmEl, V | premišljeval v svojem plahem in žalostnem srcu: ~"O, da 1365 KrcmEl, V | dan, da nisem vprašal nič in nikogar, da sem povezal 1366 KrcmEl, V | moja misel že vsa malodušna in noge so mi tako trudne, 1367 KrcmEl, V | tiho je šel pod streho in je povezal svojo culo. Nato 1368 KrcmEl, V | Nato je stopil pred hišo in tako hudo mu je bilo, da 1369 KrcmEl, V | Sedel je na kamen ob klancu in je oprl glavo ob dlan. ~ 1370 KrcmEl, V | sila več ne izgrebe na dan. In da je zakopana tam na vekomaj 1371 KrcmEl, V | mladost njegovih bratov in tovarišev in mladost vse 1372 KrcmEl, V | njegovih bratov in tovarišev in mladost vse fare. Kakor 1373 KrcmEl, V | so se pod svetlim soncem in nikoli niso pomislili, kaj 1374 KrcmEl, V | pomislili, kaj da je bilo poprej in kaj da bo morda pozneje. 1375 KrcmEl, V | so se nenadoma vzdramile in so ugledale temno in trdo 1376 KrcmEl, V | vzdramile in so ugledale temno in trdo skrb. ~"Čegava bo nekoč 1377 KrcmEl, V | preslabe, da bi jo gojile in da bi ji stregle; ali naše 1378 KrcmEl, V | bilo preslabo. Malodušno in omahljivo je bilo, še pred 1379 KrcmEl, V | šli v daljne kraje moči in poguma iskat, ali je vaše 1380 KrcmEl, V | ne pojdeš?" ga je vprašal in je legel v mokro travo. ~" 1381 KrcmEl, V | hlevu!" je rekel najmlajši in zazeblo ga je po vsem životu. ~" 1382 KrcmEl, V | slovesa, nič se ne múdi in nikar ne odlašaj! Če odložiš 1383 KrcmEl, V | gost. Slab si, ker so pesmi in sanje v tvojem srcu." ~" 1384 KrcmEl, V | Žalostne so zdaj moje pesmi in moje sanje so hude!" je 1385 KrcmEl, V | popotnik brez ceste, brez doma in brez miru. Moja ura je, 1386 KrcmEl, V | žid?" ~Cigan je vzdihnil in je gledal proti svetlim 1387 KrcmEl, V | Časih sem romal žejen in lačen in truden do smrti, 1388 KrcmEl, V | sem romal žejen in lačen in truden do smrti, pa vendarle 1389 KrcmEl, V | nisem omagal, noge so šle in šle, sam Bog vedi kako. 1390 KrcmEl, V | da sem tisti zakleti žid in večni popotnik, ki sam ne 1391 KrcmEl, V | ki sam ne vé, kdo da je in kakšna da mu je sodba." ~" 1392 KrcmEl, V | Najmlajši je srepo strmel v nebo in zdelo se mu je, da vstaja 1393 KrcmEl, V | da vstaja iznad hribov in holmov gosta senca; da vstaja 1394 KrcmEl, V | omahuješ; kdor se ni streznil in vzdramil, je bil izgubljen 1395 KrcmEl, V | je bilo nebo črno vse čez in čez?" je vprašal najmlajši. ~ 1396 KrcmEl, V | rekel: ~"Taka je že postava in zapoved v meni, da me nese 1397 KrcmEl, V | korak tja, kjer je žalost in smrt. Skoraj vselej se je 1398 KrcmEl, V | vam je umrl stari župnik in niste več slišali njegovih 1399 KrcmEl, V | slišali njegovih pridig in očitanj. Tisto noč so se 1400 KrcmEl, V | zategadelj, ker je župnik umrl in ker ni bilo več njegovih 1401 KrcmEl, V | bilo več njegovih pridig in očitanj; temveč prišle so, 1402 KrcmEl, V | so, ker je bila njih ura. In jaz sem prišel z njimi, 1403 KrcmEl, V | pogledal ciganu v obraz in da bi videl, če se norčuje, 1404 KrcmEl, V | videl pa je le črno brado in črne oči. ~"Kdo si?" je 1405 KrcmEl, V | na cesti sem bil vzgojen in na cesti bom umrl. – Prvo 1406 KrcmEl, V | to črno vero s tako silo in tako zgodaj, da sem časih 1407 KrcmEl, V | Tolika je bila moja ponižnost in plašljivost. Klatil sem 1408 KrcmEl, V | kjer še ni stala moja noga. In koder sem hodil in kjer 1409 KrcmEl, V | noga. In koder sem hodil in kjer sem bil, zmerom sem 1410 KrcmEl, V | drugih – kaj bi se pehal in gonil, počemu bi delal, 1411 KrcmEl, V | bi delal, ko se ti nikoli in nič ne more posrečiti! Pa 1412 KrcmEl, V | posrečiti! Pa sem se potikal tod in ondod, brez cilja in brez 1413 KrcmEl, V | tod in ondod, brez cilja in brez misli, kakor megla 1414 KrcmEl, V | slabejši od drugih, ne manjši in tudi neumnejši ne. Tam doli 1415 KrcmEl, V | Ampak on nikoli ni rekel in ne mislil: majhen sem, slab 1416 KrcmEl, V | mislil: majhen sem, slab in neumen – temveč je šel in 1417 KrcmEl, V | in neumen – temveč je šel in je pograbil, kar so dosegli 1418 KrcmEl, V | pozno spoznanje? Star sem in privadil sem se romanju; 1419 KrcmEl, V | duha mrhovino čez hribe in doline in peroti ga nesejo, 1420 KrcmEl, V | mrhovino čez hribe in doline in peroti ga nesejo, ne da 1421 KrcmEl, V | velevajo, kjer je malodušnost in trohnoba. Tam šele si odpočijem, 1422 KrcmEl, V | Zato si prišel k nam in si ostal med nami! Joj domovini!" ~" 1423 KrcmEl, V | zarja nad hribom. Zadremaj in počivaj, da boš imel lahke 1424 KrcmEl, V | Kako bi imel lahke noge in veselo srce!" je vzkliknil 1425 KrcmEl, V | prišel v deželo trohnobe in smrti, kakor da si pokazal 1426 KrcmEl, V | ne razjokal?" ~"Počivaj in Bog ti daj dobre sanje! 1427 KrcmEl, V | življenje razmahne. – Zapiši si in dobro hrani, kar sem rekel 1428 KrcmEl, V | rekel starejšemu: ne vzdihuj in ne vriskaj! Zdaj bom zadremal; 1429 KrcmEl, V | je potisnil klobuk na oči in je molčal. ~Najmlajši je 1430 KrcmEl, V | je šel, legel je na seno in je takoj zaspal. Vzdramil 1431 KrcmEl, V | hribom. Omočil si je obraz in oči z mrzlo vodo; nato je 1432 KrcmEl, V | najmlajši približal postelji in se je sklonil nad materin 1433 KrcmEl, V | so bila njena lica bela in mlada, na čelo pa so viseli 1434 KrcmEl, V | je slišala v svojem srcu in njena ustna so odgovorila 1435 KrcmEl, V | že hladni jutranji veter in na licih je čutil roso. ~ 1436 KrcmEl, V | korakom je hitel v dolino in na oni strani v klanec. 1437 KrcmEl, V | Lahke so bile njegove noge in njegovo srce je bilo veselo. 1438 KrcmEl, V | tepka se je zamajala v vetru in dolga veja je udarila ob 1439 KrcmEl, V | tam se je še ozrl v dolino in je zaukal. ~Krčmar Elija 1440 KrcmEl, V | ki je z dolgim korakom in s culo na hrbtu stopal mimo 1441 KrcmEl, V | Omahovaje je stopil od okna in se je prijel za glavo. ~" 1442 KrcmEl, V | čuvaj se me – nisi prvi in ne boš zadnji, ki bo izkusil, 1443 KrcmEl, V | Elija!" ~Stopil je k mizi in si je točil s tresočo roko. ~" 1444 KrcmEl, V | Izpil je, stal je ob mizi in je gledal v tla s topim 1445 KrcmEl, V | posteljo, obrnil se je k steni in je pritisnil pesti na oči. " 1446 KrcmEl, V | oči. "Da bi spati mogel in da bi sanj ne bilo! Ti, 1447 KrcmEl, V | tukaj, dobro te še vidim, in si točil! Tudi vidim tvoj 1448 KrcmEl, V | strupa, zapojem mu kvanto in sad bo vzrastel iz semena ... 1449 KrcmEl, V | steni; okrenil je glavo in se je prestrašen ozrl proti 1450 KrcmEl, V | Ponoči ni spal Elija in bal se je noči; podnevi 1451 KrcmEl, V | podnevi je dremal; upala in siva so bila njegova lica, 1452 KrcmEl, V | bilo strupa v njem še več in še grenkejšega. Kar je bilo 1453 KrcmEl, V | se je razodevalo očitno in brez strahu. Rekel je staremu 1454 KrcmEl, V | odprl je usta nastežaj in ni vedel, kaj bi odgovoril. ~" 1455 KrcmEl, V | si žejen, stopi v krčmo in položi srebrnik na mizo. 1456 KrcmEl, V | nazadnje se je počasi okrenil in je šel. ~Elija pa se je 1457 KrcmEl, V | je ozrl po svojih gostih in vsi, kakor so bili pijani, 1458 KrcmEl, V | vsi ste za hlapce rojeni in napravil vas bom za hlapce, 1459 KrcmEl, V | kakor v omotici; ni več štel in meril besed – bušile so 1460 KrcmEl, V | je gledal Elija v obraz in je molčal; njegove oči so 1461 KrcmEl, V | Nazadnje pa je rekel počasi in tiho: ~"Zadnje čase sem 1462 KrcmEl, V | pomislim: Kdo mi je strupa dal? In pravim: Cigan mi ga je dal." ~ 1463 KrcmEl, V | rekel, da si bister človek, in glej – resnično si bister! – 1464 KrcmEl, V | najprej njemu, nato sebi in je vzdignil kozarec. ~"Pij, 1465 KrcmEl, V | da si prišel med slabiče in cágavce! Zdaj imaš na dlani 1466 KrcmEl, V | nazadnje si se ustrašil in si omahnil. Južina je bila 1467 KrcmEl, V | tvojo streho lačen, žejen in razcapan in ki pije tvoje 1468 KrcmEl, V | lačen, žejen in razcapan in ki pije tvoje vino vbogajme! – 1469 KrcmEl, V | razsipnike, zdaj si sam razsipnik in goniš goste od praga; pljuval 1470 KrcmEl, V | pijance, zdaj si sam pijanec! In še dalj si zabredel: prej 1471 KrcmEl, V | prinesel drugo steklenico in drug kozarec. Cigan si je 1472 KrcmEl, V | kozarec. Cigan si je točil sam in je takoj pil; zadovoljen 1473 KrcmEl, V | torej, da sem malodušen in da sem slab?" ~"Kakor sem 1474 KrcmEl, V | Cigan je odmaknil zagrinjalo in je pogledal skozi okno. 1475 KrcmEl, V | okno. Zazéhalo se mu je in vstal je počasi. ~"Kam se 1476 KrcmEl, V | harambaša brez usmiljenja in oderuh brez solzâ, je človek 1477 KrcmEl, V | ampak odkar si sanjava in jokava cunja, je dolgčas 1478 KrcmEl, V | Izprazniva to steklenico – in še drugo, če bo treba. Tako 1479 KrcmEl, V | uganjaj burk! Prinesi še drugo in še tretjo steklenico, pa 1480 KrcmEl, V | že pod mizo smrčal. Mnogo in premnogo je bilo dni, ko 1481 KrcmEl, V | ti bil zahvalil za pijačo in za smrt; ampak nocoj, glej, 1482 KrcmEl, V | nocoj imam še opravila in zategadelj nečem, da bi 1483 KrcmEl, V | je vstal; smehljal se je in ves bled je bil. ~"Ali se 1484 KrcmEl, V | ti povedal zgodbo o vrvi in o cekinih. Zato si mi v 1485 KrcmEl, V | rekel, zaspal bo pod mizo in bo spal vse večne čase. – 1486 KrcmEl, V | krčmarja z obema rokama in ga je pritisnil na prsi 1487 KrcmEl, V | Težko je zasopel cigan in kri mu je bušila v lica. ~ 1488 KrcmEl, V | Sunil je krčmarja z nogo in je rekel: ~"V mojih pestéh 1489 KrcmEl, V | si, ali umrl ne boš! Trpi in kolni se sam!" ~Elija je 1490 KrcmEl, V | sam!" ~Elija je vstal; siv in ves zabrekel je bil v obraz. 1491 KrcmEl, V | obraz. Sédel je za mizo in je globoko povesil glavo. ~" 1492 KrcmEl, V | jokal sem kakor pijanec in nazadnje – joj meni, kaj 1493 KrcmEl, V | pesti je tiščal na senca in je premišljeval. ~"Kdo me 1494 KrcmEl, V | babjeveren. Na uroke ne verujem in ne na coprnice. Cigan je 1495 KrcmEl, V | spoznal, da sem zastrupljen in slab. Ali me je zastrupil 1496 KrcmEl, V | cekine koval iz te gnilobe in trohnobe, pa je gniloba 1497 KrcmEl, V | gniloba segla še v moje srce in v mojo kri. Med slabiče, 1498 KrcmEl, V | slabiče, sanjače, razsipnike in pijance sem prišel, da bi 1499 KrcmEl, V | še zastrupljen do konca in ozdravel bo." ~Tako je rekel 1500 KrcmEl, V | ozdravel bo." ~Tako je rekel in je posegel po kozarcu. – ~