Part, Chapter

1501 KrcmEl, V   |             v dolino nesreča, kedaj in čemu. ~Rekli so drug za
1502 KrcmEl, V   |          bil bogat, danes sem berač in pojdem za hlapca." ~"Pred
1503 KrcmEl, V   |            tremi leti sem imel hišo in hlev in deset oralov zemlje;
1504 KrcmEl, V   |          leti sem imel hišo in hlev in deset oralov zemlje; letos
1505 KrcmEl, V   |        letos bom prosil vbogajme!" ~In vsi so rekli ~"Kdo nam je
1506 KrcmEl, V   |           je gonil, da smo lenarili in razsipali ter zaupali v
1507 KrcmEl, V   |          ter zaupali v božjo milost in v Matjaževo kraljevanje?" ~
1508 KrcmEl, V   |            še manj! Ampak vriskanje in vzdihovanje se je porodilo
1509 KrcmEl, V   |         svojem srcu ste bili hlapci in zdaj ste resnično hlapci!" ~"
1510 KrcmEl, V   |            Ni vstal župnik; tovariš in hlapec satanov je. Naj prejme
1511 KrcmEl, V   |          ali cigan je zgrabil zanjo in Potnik se je opotekel preko
1512 KrcmEl, V   |             usmili!" je rekel cigan in ni ga več bilo; vzela ga
1513 KrcmEl, V   |               je vzkriknil Potnik. ~In vsi so vzkriknili za njim: ~"
1514 KrcmEl, V   |         okna, trepetal je od strahu in šklepetal z zobmi. ~"Bog
1515 KrcmEl, V   |        klancu se je zasvetilo deset in dvajset tenkih, visokih
1516 KrcmEl, V   |           plamenov, ki so omahovaje in plapolaje hiteli v hrib,
1517 KrcmEl, V   |         Elija se je ozrl skozi okno in šel mu je mraz od lic do
1518 KrcmEl, V   |            hrib že prvi beli plamen in je obžaril okno. Takrat
1519 KrcmEl, V   |           odkod ta svetla procesija in kam. Odprl je usta in nagnil
1520 KrcmEl, V   |     procesija in kam. Odprl je usta in nagnil glavo, kakor da ga
1521 KrcmEl, V   |                Kaj? Kam?" je klical in je begal po izbi. V omotici
1522 KrcmEl, V   |        upihni luč! – Upihnil je luč in je pobegnil v vežo ter mimo
1523 KrcmEl, V   |       prebredli so vse izbe, izbice in hrame, potolkli, pobili
1524 KrcmEl, V   |             hrame, potolkli, pobili in razdejali so vse, kar ni
1525 KrcmEl, V   |           so prebrskali, vsako mizo in vsako posteljo preobrnili;
1526 KrcmEl, V   |       preobrnili; svetili so v hlev in v shrambo in v kaščo, ali
1527 KrcmEl, V   |      svetili so v hlev in v shrambo in v kaščo, ali antikrista
1528 KrcmEl, V   |          človeška roka. ~Gledali so in so rekli: ~"Kako bi ga našli,
1529 KrcmEl, V   |            tretji na streho. Šli so in so tako storili tudi na
1530 KrcmEl, V   |             tudi na hlevu, na kašči in na skednju. ~Nebo je bilo
1531 KrcmEl, V   |          Nebo je bilo rdeče, goreče in tako nizko, da se je skoraj
1532 KrcmEl, V   |              Farani so stali, temni in črni, in so gledali v plamen. ~
1533 KrcmEl, V   |            so stali, temni in črni, in so gledali v plamen. ~Pa
1534 KrcmEl, V   |            je gorela svetlo, široko in visoko, kakor večna bakla.
1535 KrcmEl, V   |            so švigale goreče treske in so iskale; našle niso. ~"
1536 KrcmEl, V   |             mu šklepetali od strahu in od zlobe. ~"To si ti, Potnik!
1537 KrcmEl, V   |      Andrejčev ... Vsi ste zapisani in priporočeni!" ~Puntarji
1538 KrcmEl, V   |           razšli, bakle so ugasnile in ugasnile so že tudi zvezde
1539 KrcmEl, V   |          dim se je vil iz pogorišča in je šel z vetrom proti severu.
1540 KrcmEl, V   |             kakor je bil ogenj vroč in velik, ni se je bil dotaknil. ~
1541 KrcmEl, V   |              je stal cigan na hribu in je gledal v dolino z žalostnimi
1542 KrcmEl, V   |             Boljših ljudi si vredna in Bog daj, da boš boljših
1543 KrcmEl, VI  |                           VI  Težka in trda noč je legla na osojniško
1544 KrcmEl, VI  |     Posvetna pravica jih je sodila, in sodila jih je brez usmiljenja.
1545 KrcmEl, VI  |        vrata so se zaprla za njimi; in Bog sam ve, če jim bo še
1546 KrcmEl, VI  |           Elija ni več premišljeval in izpraševal, kdo da ga je
1547 KrcmEl, VI  |         tudi glava ga ni več bolela in strahov se ni več bal. Ne
1548 KrcmEl, VI  |            je prišel nekoč pohleven in siromašen v dolino osojniško;
1549 KrcmEl, VI  |            poslušal ciganove kvante in zabavljice. ~Njegova lica
1550 KrcmEl, VI  |            njegov glas je bil rezek in ošaben, njegov smeh prešeren.
1551 KrcmEl, VI  |            valpet s tlačani. Hlapci in podložniki pa so mu bili
1552 KrcmEl, VI  |            osojniški, nekdaj kmetje in gospodarji. ~Na pogorišču
1553 KrcmEl, VI  |             tepka je stala pred njo in se je z dolgimi vejami dotikala
1554 KrcmEl, VI  |            Elija je ni dal posekati in skrbno je pazil, da ji zidarji
1555 KrcmEl, VI  |              Stoj na vse večne čase in v izbo mi glej!" je rekel. "
1556 KrcmEl, VI  |          nikogar ne bojim, ne ljudi in ne duhov!" ~Prostran vrt
1557 KrcmEl, VI  |     Prostran vrt je nasadil za hišo in ga je ogradil z visokim
1558 KrcmEl, VI  |            z visokim plotom. Smreke in hoje so hlapci izkopali
1559 KrcmEl, VI  |        hlapci izkopali s koreninami in s prstjó ter so jih presadili
1560 KrcmEl, VI  |             Kmalu so ljudje slišali in spoznali, kakšne sorte so
1561 KrcmEl, VI  |           je izza plota luč svetila in kvante so se razlegale v
1562 KrcmEl, VI  |        kozarci. Ljudje so poslušali in so se križali. ~"Z vragom
1563 KrcmEl, VI  |      križali. ~"Z vragom samim pije in trka. Bog nas varuj vsega
1564 KrcmEl, VI  |          legel Elija na mehki divan in si je točil in je pil, dokler
1565 KrcmEl, VI  |          mehki divan in si je točil in je pil, dokler mu roka ni
1566 KrcmEl, VI  |         roka ni omahnila. Dolenjska in štajerska vina so mu bila
1567 KrcmEl, VI  |           vina so mu bila na jeziku in v grlu že kakor dežnica;
1568 KrcmEl, VI  |         prvem požirku planilo v kri in v glavo kakor ogenj. ~Ko
1569 KrcmEl, VI  |          misli več v njegovem srcu; in če bi se bila oglasila,
1570 KrcmEl, VI  |            tretji kozarec izpraznil in se mu je prelival ogenj
1571 KrcmEl, VI  |             pijanimi očmi je gledal in je videl pred seboj Grajžarja,
1572 KrcmEl, VI  |          Grajžarja, tako zabreklega in bledega v obraz, kakor je
1573 KrcmEl, VI  |            postavil kozarec na mizo in ga je natočil do roba. ~"
1574 KrcmEl, VI  |          strah? Zmerom si bil mevža in še po smrti si mevža! Na
1575 KrcmEl, VI  |            Zdaj pa lepo pijančujeva in se pogovarjava, kakor stara
1576 KrcmEl, VI  |             znanca! Vzdigni kozarec in trči, nevšečnost!" ~Trčil
1577 KrcmEl, VI  |         kozarec, ki je stal na mizi in vino se je v črnem curku
1578 KrcmEl, VI  |          pogladil z roko preko čela in se je ozrl po izbi. Grajžarja
1579 KrcmEl, VI  |           pijan? Če bi zdajle mrzel in trezen ležal v pusti izbi,
1580 KrcmEl, VI  |             v srcu pa bi bila groza in malodušnost. Ali tako imam
1581 KrcmEl, VI  |      Grajžar nasproti, temveč moški in plečati Kovač. Z velikim
1582 KrcmEl, VI  |         prezgodaj izdihnil od sramu in žalosti? Tako ali tako –
1583 KrcmEl, VI  |         Tako ali tako – potolaži se in pij!" ~Tudi Kovač ni pil;
1584 KrcmEl, VI  |           ni pil; Elija pa je trčil in drugi kozarec se je žvenketaje
1585 KrcmEl, VI  |            je izlival vino po bradi in za vrat; zakaj pil je ležé
1586 KrcmEl, VI  |             vrat; zakaj pil je ležé in prelen je bil, da bi vzdignil
1587 KrcmEl, VI  |    Martinovega. Ves blaten, kuštrav in ciganski je bil Martinov,
1588 KrcmEl, VI  |           Ali si šel med razbojnike in rokovnjače, da odiraš kristjane
1589 KrcmEl, VI  |           jih mi drugi le naskrivaj in takorekoč po postavi? Kakor
1590 KrcmEl, VI  |            Elija jim je nazdravljal in napijal, pripovedoval jim
1591 KrcmEl, VI  |             Tudi Potnik je prihajal in z njim se je Elija najrajši
1592 KrcmEl, VI  |          let – trenotek fantu, smrt in večnost starcu! Kakšen je
1593 KrcmEl, VI  |      večnost starcu! Kakšen je kruh in kakšna je pijača? Ne pitajo
1594 KrcmEl, VI  |              Ne pitajo te, siromak, in tudi vina že dolgo nisi
1595 KrcmEl, VI  |   dobrotnikom, ki ti je dodelil kot in žlico do smrti! Na tvoje
1596 KrcmEl, VI  |             smrti! Na tvoje zdravje in na zdravje tvojih sinov!" ~
1597 KrcmEl, VI  |              Ko so sveče dogorevale in se je belilo jutro skozi
1598 KrcmEl, VI  |            privadil ponočnih gostov in kmalu mu je bilo dolgčas. ~"
1599 KrcmEl, VI  |            gostov; duh je duh, zijá in molči, še ne pije ne! Kje
1600 KrcmEl, VI  |             grešna duša? Zdaj pridi in prinesi harmoniko s seboj!
1601 KrcmEl, VI  |    zastrupil? Ti šele si mi povedal in pokazal, kako je treba živeti:
1602 KrcmEl, VI  |           vino v kozarcu; veseli se in razsiplji na vse štiri strani,
1603 KrcmEl, VI  |           puntarski noči je izginil in se ni več prikazal. ~"Vsega
1604 KrcmEl, VI  |         pridelajo!" ~Dal je napreči in se je peljal v mesto. Tam
1605 KrcmEl, VI  |    kmetje-tlačani so stali na cesti in so se izgledovali. ~"Kralja
1606 KrcmEl, VI  |            se jim je smejal Elija. ~In kjer se je prikazala in
1607 KrcmEl, VI  |             In kjer se je prikazala in kamor je šla, so jo tlačani
1608 KrcmEl, VI  |           družbo, ni bilo več duhov in prikazni, niti Grajžarja
1609 KrcmEl, VI  |            Grajžarja ne. Do polnoči in časih celo do belega jutra
1610 KrcmEl, VI  |           belega jutra sta popivala in prepevala Elija in Izis. ~
1611 KrcmEl, VI  |         popivala in prepevala Elija in Izis. ~Ko se mu je že opletal
1612 KrcmEl, VI  |              Izis?" ~"Židano obleko in plašč od hermelina!" ~"Pa
1613 KrcmEl, VI  |           je domislil svojih obljub in se je peljal v mesto. ~Ni
1614 KrcmEl, VI  |            leta, ko je Elija čudoma in strahoma opazil, da je vreča
1615 KrcmEl, VI  |        nespametna otroka sva živela in trosila, zdaj pa sem izpregledal;
1616 KrcmEl, VI  |        kakor kraljica. Zdaj izpolni in stori vse tako, kakor si
1617 KrcmEl, VI  |          večer!" ~Elija je obstrmel in prebledel. ~"Izis, kaj o
1618 KrcmEl, VI  |                Izis, kaj o ljubezni in o zvestobi še besede ni?" ~
1619 KrcmEl, VI  |         zasmejala. ~"Saj o ljubezni in o zvestobi nikoli nisva
1620 KrcmEl, VI  |          stisnil Elija obedve pesti in je planil; mirno je stala
1621 KrcmEl, VI  |             je stala Izis pred njim in se je smehljala. ~"Ali bi
1622 KrcmEl, VI  |           tisti večer je pospravila in povezala Izis vso svojo
1623 KrcmEl, VI  |            vso svojo dragoceno balo in se je odpeljala v mesto.
1624 KrcmEl, VI  |     obmetaval jih je s steklenicami in kozarci. ~"Stran, kanalje!
1625 KrcmEl, VI  |           Gostje so se mu smehljali in so ga obgovarjali. ~"Kako
1626 KrcmEl, VI  |            točil!" je vzrojil Elija in je zalučil kozarec proti
1627 KrcmEl, VI  |          Grajžar se niti umaknil ni in kozarec je padel na tla,
1628 KrcmEl, VI  |           Po vrsti so prihajali vsi in so ga pozdravljali: Kovač,
1629 KrcmEl, VI  |             Kovač, Martinov, Potnik in puntarji od prvega do zadnjega;
1630 KrcmEl, VI  |           Elija je metal steklenice in kozarce ter je kričal, da
1631 KrcmEl, VI  |               Obseden je!" so rekli in so se križali. ~Takrat je
1632 KrcmEl, VI  |           je bilo, so se spogledali in v njih očeh je bilo tiho
1633 KrcmEl, VI  |          mati, sivolasa, upognjena, in si je senčila z dlanjo stare
1634 KrcmEl, VI  |           če si mi zvest! Vse rdeče in bolne so že moje oči od
1635 KrcmEl, VI  |              ni izpregovoril besede in ni spoznal nikogar. ~Popil
1636 KrcmEl, VI  |           Popil je vse špansko vino in se je vzdramil šele čez
1637 KrcmEl, VI  |            čez teden dni. ~"Kdo sem in kje sem?" je vprašal hlapca. ~"
1638 KrcmEl, VI  |            Elija si, ubog popotnik, in v kleti ležiš, ki ni več
1639 KrcmEl, VI  |                 Kdo plača?" ~Počasi in mukoma se je dramil Elija. ~"
1640 KrcmEl, VI  |           burka! Tri leta si kradel in ubijal, v četrtem letu pa
1641 KrcmEl, VI  |            že ni videl svetlega dne in pred očmi se mu je bleščalo;
1642 KrcmEl, VI  |              noge so mu bile okorne in slabotne, kakor od testa. ~"
1643 KrcmEl, VI  |     Premišljeval je, pa ni ne videl in ne slišal. Prah se je vzdigal
1644 KrcmEl, VI  |         vzdigal na cesti pod hribom in se je jadrno bližal; voz
1645 KrcmEl, VI  |             uho ni slišalo ne kopit in ne vriskanja. ~Elija je
1646 KrcmEl, VI  |           Elija je omahnil na desno in na levo, pa se je zgrudil
1647 KrcmEl, VI  |           na levo, pa se je zgrudil in je obležal v prahu. Vsa
1648 KrcmEl, VI  |         obležal v prahu. Vsa kopita in vsa kolesa so šla preko
1649 KrcmEl, VI  |    vzkliknila mati. "Čakala sem vas in sem vedela, da se povrnete.
1650 KrcmEl, VI  |      povrneš; štiri leta sem čakala in čakala bi še deset let!" ~
1651 KrcmEl, VI  |         golem pragu sem čakala nate in bi čakala še leto in dan!" ~"
1652 KrcmEl, VI  |           nate in bi čakala še leto in dan!" ~"Jeseni bo zraven
1653 KrcmEl, VI  |       srednji. ~Najmlajši pa je šel in se je sklonil na cesti nad
1654 KrcmEl, VI  |              Objel ga je okoli pasú in ga je nesel v hišo. Tam
1655 KrcmEl, VI  |             mu je umil krvavi obraz in tudi suknjo mu je očistil.
1656 KrcmEl, VI  |          bleda, upala, ranjena lica in oči so se mu zasolzile. ~"
1657 KrcmEl, VI  |             ti bodi sodba! Ne birič in ne sodnik: odrešenik si
1658 SimnuS, I   |         niso več vzdignile kladiva. In gospodar mu je rekel: ~"
1659 SimnuS, I   |        Šimen; na tla položi kladivo in pojdi z Bogom, kamor ti
1660 SimnuS, I   |          bilo. Lačen je bil, truden in bolan. Pa je pomislil: "
1661 SimnuS, I   |           spoznajmo, kje je pravica in kaj da je!" ~Res se je Šimen
1662 SimnuS, I   |           Šimen gostaril. Prišel je in je rekel: ~"Trideset let
1663 SimnuS, I   |       domoval v tej izbi, oj Šimen, in zmerom si bil zvest. Zakaj
1664 SimnuS, I   |         Šimen je povezal svojo culo in je šel. Zmerom bolj se je
1665 SimnuS, I   |             čudil, majal je z glavo in je rekel, da pravica ni
1666 SimnuS, I   |           ki jo človek lahko zgrabi in vpraša, kadar je treba,
1667 SimnuS, I   |             temveč da je izmišljena in abotna povest za otroke. ~
1668 SimnuS, I   |           Prerekal pa se ni z Bogom in ne z ljudmi, temveč je sklenil
1669 SimnuS, I   |         kraj ceste. Bliže bom grobu in duša bo že našla svojo pot!" ~
1670 SimnuS, I   |             Res je legel kraj ceste in si je položil culo pod glavo,
1671 SimnuS, I   |              Ampak prišli so ljudje in so rekli: ~"Glejte ga, razbojnika,
1672 SimnuS, I   |         umiral!" ~Vzdihnil je Šimen in je vstal. ~"Saj sem rekel,
1673 SimnuS, I   |           gnali so ga pred sodnika. In tam so ga obtožili, da je
1674 SimnuS, I   |            čudno storilo. Molčal je in je premišljeval, pri srcu
1675 SimnuS, I   |               oj, petintrideset let in dalj, da niso videle tistih
1676 SimnuS, I   |             tisto!" je rekel sodnik in je bil jezen. Ker oči sodnikove
1677 SimnuS, I   |          izpraševali; prijeli so ga in so ga gnali kakor tatu.
1678 SimnuS, I   |            vlačili, ko je pot dolga in vožnja draga?" ~Biriči ga
1679 SimnuS, I   |            sam. "Ko sem bil še mlad in močan, dvajset dolgih let
1680 SimnuS, I   |           kraje, kjer sta umrla oče in mati, Bog jima daj nebesa.
1681 SimnuS, I   |      navsezadnje še koprnenje samo. In zdaj, glej, ko sem star
1682 SimnuS, I   |             zdaj, glej, ko sem star in slab, zdaj, ko bi rad v
1683 SimnuS, I   |        modrost!" ~Ko se je vzdramil in se je komaj danilo, so odprli
1684 SimnuS, I   |        komaj danilo, so odprli duri in so ga poklicali. Šimen je
1685 SimnuS, I   |        Šimen je vstal, vzel je culo in je šel brez godrnjanja,
1686 SimnuS, I   |            zdi!" ~Tako je preudaril in se ni prepiral z nikomer. ~
1687 SimnuS, I   |            voz. Šimen je zavzdihnil in se je pokrižal. ~"Če je
1688 SimnuS, I   |             Vsako uro se je ustavil in je stal pod milim nebom
1689 SimnuS, I   |              ki so drugim v spotiko in nadlego, no nalagajo na
1690 SimnuS, I   |            temveč med vreče, sodove in razbojnike. Časih je Šimen
1691 SimnuS, I   |         Časih je Šimen odvezal culo in si je privoščil kos kruha
1692 SimnuS, I   |           si je privoščil kos kruha in skrbno odmerjen grižljaj
1693 SimnuS, I   |            cula zmerom bolj ohlapna in beraška. Šimen pa si ni
1694 SimnuS, I   |          kosi, kadar je čas kosila, in da večerja, kadar je čas
1695 SimnuS, I   |                Gledal je skozi okno in je videl temne goré in zelene
1696 SimnuS, I   |         okno in je videl temne goré in zelene doline, pusto skalovje,
1697 SimnuS, I   |     skalovje, bogate njive, gozdove in pašnike, samotne romarske
1698 SimnuS, I   |       samotne romarske cerkve, vasi in mesta; vse se je čudežno
1699 SimnuS, I   |           vse se je čudežno vrstilo in izpreminjalo pred njegovimi
1700 SimnuS, I   |             da se biriči ne zmotijo in da me odlože tam, kjer je
1701 SimnuS, I   |             storilo bridko pri srcu in zato je spoznal, da so že
1702 SimnuS, I   |      premišljeval. "Kakšni kraji so in kakšni ljudje? Ali bom še
1703 SimnuS, I   |           je glavo globoko do kolen in je zadremal. Komaj je še
1704 SimnuS, I   |           ure, ti pa smrčiš! Vstani in pojdi, zakaj doma si!" ~
1705 SimnuS, I   |         vzel culo, stopil je z voza in se je ozrl naokoli. ~"Kaj
1706 SimnuS, I   |           Jaz sem pa občinski pisar in birič iz Prisojnice. Le
1707 SimnuS, I   |            bomo spoznali, kdo da si in čemu nam delaš sitnosti,
1708 SimnuS, I   |         drugih preveč!" ~Sredi njiv in travnikov je stala železniška
1709 SimnuS, I   |           železniška postaja. Birič in Šimen sta se napotila v
1710 SimnuS, I   |          Šimen, ker ni poznal kraja in pa tudi zato, da bi se malo
1711 SimnuS, I   |          potepal, sam Bog vedi kod, in zdaj, ko je nadložen, prihaja,
1712 SimnuS, I   |           odgovoril Šimen ves miren in brez srda. "Umreti sem kanil
1713 SimnuS, I   |             na voz. Če je kaj škode in sramote, njim očitaj oboje,
1714 SimnuS, I   |          piše zase!" je rekel birič in je umolknil. ~Od sončnega
1715 SimnuS, I   |          bleščalo se mu je od sonca in od lepote in zazdelo se
1716 SimnuS, I   |            je od sonca in od lepote in zazdelo se mu je nenadoma,
1717 SimnuS, I   |              Birič je iztegnil roko in je pokazal v dolino. ~"Tam
1718 SimnuS, II  |                           II  Birič in Šimen sta se napotila k
1719 SimnuS, II  |     pripeljal to nadlogo!" je rekel in je premeril Šimna s tako
1720 SimnuS, II  |     premeril Šimna s tako pazljivim in srepim očesom, kakor kupec
1721 SimnuS, II  |           sem jo!" je potrdil birič in je tudi sam pogledal Šimna
1722 SimnuS, II  |               Še meni delaš sitnost in zamero, nadloga!" ~Šimen
1723 SimnuS, II  |            se ni zmenil za take oči in za take besede in je izpregovoril: ~"
1724 SimnuS, II  |          take oči in za take besede in je izpregovoril: ~"Saj sem
1725 SimnuS, II  |         prerekal?" ~Župan je strmel in je dolgo molčal. ~"Kaj nikoli
1726 SimnuS, II  |           bil v teh krajih?" ~Mirno in prijazno je odgovarjal Šimen. ~"
1727 SimnuS, II  |            jih nisem spoznal z očmi in še spomin jih je komaj spoznal.
1728 SimnuS, II  |        spoznal natanko, noč je bila in dež je lil, moje oči pa
1729 SimnuS, II  |              da ne poznaš ne krajev in ne ljudi. Pa prideš v to
1730 SimnuS, II  |        hodil doslej, komu si služil in kdo te je redil?" ~"Ne srdi
1731 SimnuS, II  |         tudi noge se mi že tresejo. In tako je ukazal gospodar:
1732 SimnuS, II  |             so me, kakor vrečo ovsa in so me poslali v te lepe
1733 SimnuS, II  |           vztrepetala obadva, birič in Šimen. ~"Trideset let služil,
1734 SimnuS, II  |        kobilicah; pa pride gospodar in mu poreče: Sveti Janez Krstnik,
1735 SimnuS, II  |            kaj je treba tebi srebra in zlata? Delaj mi zastonj! –
1736 SimnuS, II  |          kapljo, so rekli: Pojdi! – in so me naložili. Zakaj taka
1737 SimnuS, II  |        Navsezadnje pa je zavzdihnil in je rekel: ~"Zares je nadvse
1738 SimnuS, II  |           človek tam, kjer ni živel in da uživaj miloščino tam,
1739 SimnuS, II  |         visoko je privzdignil obrvi in je majal z glavo. ~"Kako
1740 SimnuS, II  |        poznal, ko ne vem, kje stoji in čegava da je? Nadloga bo
1741 SimnuS, II  |          Spogledali so se vsi trije in niso vedeli, ne kod ne kam. ~
1742 SimnuS, II  |         Šimen, praviš, da ti je ime in za Sirotnika da se pišeš?" ~"
1743 SimnuS, II  |         Mejačeva je." ~"Mejačeva! – In čegava je številka stota?" ~"
1744 SimnuS, II  |           je zasvetilo tudi biriču, in tudi njemu se je izjasnil
1745 SimnuS, II  |           Bog! – Le z menoj, Šimen, in tudi ti, Martinec, pojdi
1746 SimnuS, II  |           je bil vajen vsega hudega in se nikoli ni prerekal. Še
1747 SimnuS, II  |           truden od poti, od lakote in od starosti. ~"Nekam že
1748 SimnuS, II  |            pridemo," si je mislil, "in zla beseda nikoli ne zaleže!" ~
1749 SimnuS, II  |            še kmet, pa še kmetica – in šli so, kakor rešnja procesija;
1750 SimnuS, II  |         vreščaje spremljali nadlogo in njene biriče. ~Župan se
1751 SimnuS, II  |        kolovoz, meja med Prisojnico in Osojnico. Kaj pa je onstran
1752 SimnuS, II  |             tudi ne lehe za krompir in fižol. In gostovali so tam
1753 SimnuS, II  |           lehe za krompir in fižol. In gostovali so tam tudi Sirotnikovi;
1754 SimnuS, II  |       hudega, jim Bog daj večni mir in pokoj! Poslednji od tistih
1755 SimnuS, II  |           se je blagodušno smehljal in je rekel: ~"Taka je postava,
1756 SimnuS, II  |         konca. ~"Zdaj pa premislimo in preudarimo, občani prisojniški!
1757 SimnuS, II  |            ga človek dotaknil: osat in trnje pričata!" ~Vse je
1758 SimnuS, II  |            župan po pravici povedal in razložil. Ko so pred zdavnimi
1759 SimnuS, II  |      zdavnimi leti po dolgih tožbah in zmotnjavah ustanavljali
1760 SimnuS, II  |     ustanavljali mejo med osojniško in prisojniško občino, se je
1761 SimnuS, II  |             zmenil za tisto kamenje in nihče bi ne bil mogel povedati,
1762 SimnuS, II  |            iskra od Mejačeve strehe in je zapalila bajto, ki je
1763 SimnuS, II  |        ostalo tam na vse večne čase in se je prepreglo s trnjem
1764 SimnuS, II  |            se je prepreglo s trnjem in osatom. ~Župan je pokazal
1765 SimnuS, II  | devetindevetdeseti. Kam sodi v rejo in ámožno, vas vprašam, ali
1766 SimnuS, II  |         dobrovoljno nasmehnil Šimen in si je mislil: "Saj v Osojnici
1767 SimnuS, II  |          Osojnico, k županu ga ženi in tam razloži, kakor je! Kar
1768 SimnuS, II  |             bi ga metala še sosedom in njih nadlogam!" ~Tako je
1769 SimnuS, II  |              Tako je razsodil župan in vsi so hvalili njegovo modrost. ~
1770 SimnuS, II  |          oznanila biričevega. Birič in Šimen pa sta se napotila
1771 SimnuS, III |              III  Pot ni bila dolga in tudi ne strma; romala sta
1772 SimnuS, III |       postajal je ter si odpočival; in počival bi bil pač do večera
1773 SimnuS, III |        počival bi bil pač do večera in morda na vekomaj, da ga
1774 SimnuS, III |              ves zgrbljen, upognjen in nadložen, kakor osemdesetleten
1775 SimnuS, III |            vprašal. ~"Pet jih nosim in težki so!" je odgovoril
1776 SimnuS, III |         Široko je stopil pred Šimna in ga je ogledaval z debelimi
1777 SimnuS, III |         glej, pa me ne tare starost in za stavo ti grem dvanajst
1778 SimnuS, III |            ko se zapiše delu z dušo in s telesom, kakor grešnik
1779 SimnuS, III |             je bilo vpreženih tisoč in več; otroci so bili med
1780 SimnuS, III |           tudi zgodnji starci; prah in ogenj smo dihali od jutra
1781 SimnuS, III |              pa se preliva v korcih in vedrih in žile, še tako
1782 SimnuS, III |          preliva v korcih in vedrih in žile, še tako polne, so
1783 SimnuS, III |             Junak sem bil med njimi in sem doživel pet križev!" ~
1784 SimnuS, III |             jaz edini delam sitnost in nadlogo, Bog se me usmili!" ~"
1785 SimnuS, III |             polja, stal je na pragu in čakal kosila. Pa sta se
1786 SimnuS, III |            ustavila pred njim birič in Šimen. ~"Nadlogo sem pripeljal!"
1787 SimnuS, III |            je spreletela huda misel in ozrl se je z zlohotnim očesom
1788 SimnuS, III |             občini osojniški v rejo in skrb!" ~"Kako da je iz Osojnice!"
1789 SimnuS, III |              ne vem, kako mu je ime in kdo da je! Le kar ženi ga
1790 SimnuS, III |         številka devetindevetdeseta in kjer je dandanašnji kup
1791 SimnuS, III |          Očitno je torej pred Bogom in pred ljudmi, da se je rodil
1792 SimnuS, III |            rodil v osojniški občini in ne v prisojniški. Tu ga
1793 SimnuS, III |              Tu ga imate, redite ga in skrbite zanj po vesti, da
1794 SimnuS, III |            Prisojnici, je tam rojen in prisojniška občina ga bo
1795 SimnuS, III |            so čuli, kdo da je Šimen in kako da je z njim, se jih
1796 SimnuS, III |      Razodelo se bo, kje je pravica in kje je zmota. Vseh zmešnjav
1797 SimnuS, III |     zmešnjav začetek pa je ta dolgi in jokavi nadložnik, ki nam
1798 SimnuS, III |               ga je zavrnil župan, "in ne zaradi naših grehov,
1799 SimnuS, III |            učili katekizma? Le lepo in zložno se napravita obadva
1800 SimnuS, III |             ga boste pošteno redili in mu mehko postiljali!" ~Osojniški
1801 SimnuS, III |            župan. "Le pojdi z njima in bistro glej, da se ne odsmoli
1802 SimnuS, III |             kakor si ukazal, župan, in bistro bom gledal! Ali kje
1803 SimnuS, III |            so nam nadlogo v sramoto in zasmeh, pa ji bodo, mislim,
1804 SimnuS, III |     pogledamo, če je vse po pravici in postavi!" ~Tako se je napravila
1805 SimnuS, III |           Prisojnici. Spredaj Šimen in obadva biriča, za njimi
1806 SimnuS, III |       obadva biriča, za njimi župan in za županom pol občine osojniške. ~"
1807 SimnuS, III |             srcu. "Oblast je oblast in človek je preslaboten, da
1808 SimnuS, III |               Truden pa je bil hudó in noge so se mu opletale. ~"
1809 SimnuS, III |              kjer je tvoja postelja in tvoj kruh! Ampak tukaj,
1810 SimnuS, III |        Šimen. "Stojé ne bom umrl!" ~In je šel. Ker se je močno
1811 SimnuS, III |             dve gubé sključeno teló in noge, ki so ob vsakem koraku
1812 SimnuS, III |          kar Bog ne daj, bo sitnost in nadloga naša!" ~Kakor je
1813 SimnuS, III |             naredila!" ~Tako so šli in so prišli skoraj do meje. ~"
1814 SimnuS, III |            se je zgodilo po pravici in postavi. ~Ko sta se vojski
1815 SimnuS, III |            obeh straneh silen vrišč in trušč, tako da spočetka
1816 SimnuS, III |         odrival. Šimen se ni branil in tudi ni zinil besede. ~"
1817 SimnuS, III |          nič, nego senen voz nadlog in sitnosti. Zato sta ukazala
1818 SimnuS, III |           svoj glas osojniški župan in je rekel: ~"Ali se ti je
1819 SimnuS, III |            poglej tisto kamenje tam in reci, na čegavi zemlji da
1820 SimnuS, III |            se ti zdi! Kar je pisano in potrjeno, ne izbriše tvoj
1821 SimnuS, III |           je stala bajta v Osojnici in stoji tam še dandanašnji
1822 SimnuS, III |         pameti, temveč po človeški, in človeška pamet je zmotam
1823 SimnuS, III |           je tedaj hudobno zasmejal in je vprašal: ~"Kaj pa bi
1824 SimnuS, III |        zlati kočiji s štirimi konji in s srebrno vprego: ali bi
1825 SimnuS, III |            rekel: naj plačuje davke in doklade, kjer ga je volja?
1826 SimnuS, III |       nasitil, pa ga suje čez mejo! In tak bi drugim očital lakomnost?" ~
1827 SimnuS, III |             obeh strani silen vrišč in trušč; spet sta se prerivala
1828 SimnuS, III |            Šimen je visel med njima in se ni branil ne z besedo,
1829 SimnuS, III |              Moški so gledali temno in so si vihali rokave, ženske
1830 SimnuS, III |        Šimen vendarle ostal na meji in bi pravica ne bila dognana.
1831 SimnuS, III |            pravica ne bila dognana. In obadva hkrati sta vzkliknila: ~"
1832 SimnuS, III |     Potrpite, občani, ne rogovilite in nikar ne stopajte na ta
1833 SimnuS, III |           je tudi prisojniški župan in je rekel svojim občanom: ~"
1834 SimnuS, III |            ki sta bila že vsa potna in zasopla: ~"Kam z nadlogo?" ~
1835 SimnuS, III |            Župana sta se spogledala in sta pomislila. ~"Kaj bi
1836 SimnuS, III |             prava njegova domačija, in tam naj ostane, dokler ne
1837 SimnuS, III |           ne bo pravica potrjena!" ~In je s palico pokazal na golo
1838 SimnuS, III |            je hinavščina za plotom; in zato je rekel: ~"Na osojniški
1839 SimnuS, III |           popravi; dajmo ji prilike in časa, da bo naša pravica
1840 SimnuS, III |            da se ne gane! Z životom in obrazom pa naj bo obrnjen
1841 SimnuS, III |          stran!" ~Tako sta sklenila in določila župana. Biriča
1842 SimnuS, III |           podprla Šimna pod pazduho in sta ga položila na kamenje,
1843 SimnuS, III |          soncu. Šimen je zavzdihnil in komaj da je dobro ležal,
1844 SimnuS, III |        župana vsak do svojega doma; in obedve procesiji sta se
1845 SimnuS, IV  |                   IV  Šimen je spal in sanjalo se mu je tole: ~
1846 SimnuS, IV  |           ni omamilo njegovega srca in ni ga navdalo z napuhom.
1847 SimnuS, IV  |             se je domislil domovine in je zahrepenel po nji, kakor
1848 SimnuS, IV  |           je napotil proti domovini in je še pred mrakom dospel
1849 SimnuS, IV  |             pozdravili kakor kralja in gospodarja. S hriba so grmeli
1850 SimnuS, IV  |            z zelenim smrečjem ovit; in na loku je bilo z velikimi
1851 SimnuS, IV  |        Pozdravljen nam bodi – tukaj in povsodi!" Milo se je storilo
1852 SimnuS, IV  |            ga je vzdramil silen vik in vek. Prikazal se je župan
1853 SimnuS, IV  |           je kričal. "Stavite mlaje in loke svojim občanom, ne
1854 SimnuS, IV  |            občanom, ne pa našim!" – In je kratkomalo zgrabil za
1855 SimnuS, IV  |              da bi mu iztrgal uzde. In je kričal, da se je do neba
1856 SimnuS, IV  |        pisano, je pisano; s postavo in pravico se ne boš prerekal!" – – "
1857 SimnuS, IV  |              Moja pravica je pisana in potrjena – izpusti!" – Tedaj
1858 SimnuS, IV  |          osojniški hudobno nasmejal in je rekel: "Kaj pa bi ti
1859 SimnuS, IV  |            bi ti storil, oj colnar, in kako bi sodil, da se ni
1860 SimnuS, IV  |            Kakor bi postava ukazala in kakor bi pismo velevalo,
1861 SimnuS, IV  |              Tako sta se brez konca in kraja prepirala in prerivala
1862 SimnuS, IV  |            konca in kraja prepirala in prerivala obadva župana;
1863 SimnuS, IV  |             prišla še obadva biriča in navsezadnje so se spopadli
1864 SimnuS, IV  |             je sedel v zlati kočiji in je bil lačen in žejen. Lačni
1865 SimnuS, IV  |        zlati kočiji in je bil lačen in žejen. Lačni in žejni pa
1866 SimnuS, IV  |           bil lačen in žejen. Lačni in žejni pa so bili tudi belci,
1867 SimnuS, IV  |    naveličali so se pustega prepira in so potegnili. Občani prisojniški
1868 SimnuS, IV  |       potegnili. Občani prisojniški in osojniški so nastežaj odprli
1869 SimnuS, IV  |      blazini, v svoji zlati kočiji, in je bil lačen in žejen. Ustna
1870 SimnuS, IV  |             kočiji, in je bil lačen in žejen. Ustna so mu pokala,
1871 SimnuS, IV  |         vsega hudega v zlati kočiji in zavoljo same prevelike prijaznosti
1872 SimnuS, IV  |           rojakov?" Nagnil je glavo in se je zvrnil na cesto ... ~
1873 SimnuS, IV  |           Biriča sta ležala v travi in sta obadva spala. Osojniški
1874 SimnuS, IV  |             je ležal na hrbtu, roke in noge razprostrte, kakor
1875 SimnuS, IV  |             je z obrazom, s komolci in s koleni tiščal v travo. ~
1876 SimnuS, IV  |            je zahreščalo pod njimi; in preplašena sta se vzdramila
1877 SimnuS, IV  |               sta vzkliknila hkrati in sta planila. ~"Nikamor ne!"
1878 SimnuS, IV  |          oklenil je kolena z rokama in je premišljeval. ~"Dolga
1879 SimnuS, IV  |           Dolga je pač pot do mesta in tudi pravica nima mladih
1880 SimnuS, IV  |          pride k pogrebu. Noč bo že in morda bo že jutro, ko se
1881 SimnuS, IV  |         Šimen Sirotnikov, sem lačen in kdo mi bo dal kruha? Žejen
1882 SimnuS, IV  |             bo dal kruha? Žejen sem in kdo mi ponudi korec? Vse,
1883 SimnuS, IV  |             Vse, kar je, je pravica in postava, človek pa je prah!" ~
1884 SimnuS, IV  |        Šimna, zato ker je bil lačen in žejen. Videl je obadva biriča,
1885 SimnuS, IV  |           prijetno dremala v travi, in je mislil še nadalje: ~"
1886 SimnuS, IV  |            rekel pravici: Lačen sem in žejen, tudi moja postelja
1887 SimnuS, IV  |            me ne briga, če si lačen in žejen in tudi tvoja postelja
1888 SimnuS, IV  |         briga, če si lačen in žejen in tudi tvoja postelja me nič
1889 SimnuS, IV  |             pravica, sama sebi mati in hči, sama svoj začetek in
1890 SimnuS, IV  |           in hči, sama svoj začetek in konec; če si kristjan, ne
1891 SimnuS, IV  |            je grešnik v svojem srcu in hude kazni vreden. Kar je
1892 SimnuS, IV  |             napisano, da bodi lačen in žejen, blagruj postavo ter
1893 SimnuS, IV  |      blagruj postavo ter bodi lačen in žejen; če je pa napisano,
1894 SimnuS, IV  |     življenje, oj Šimen Sirotnik?" ~In kakor je sedel na golem
1895 SimnuS, IV  |            kamenju, Šimen Sirotnik, in siroten si hujše, nego ob
1896 SimnuS, IV  |            so te v plenice zavijale in na posteljo polagale; tudi
1897 SimnuS, IV  |           te ne vpraša, če bi jedel in pil, tudi kričati ne smeš,
1898 SimnuS, IV  |           roke so prazne; nakopičil in nabasal sem bogastva do
1899 SimnuS, IV  |             sem bogastva do strehe; in ko sem bil s tem opravilom
1900 SimnuS, IV  |             tem opravilom pri kraju in je bila ura, da bi užival,
1901 SimnuS, IV  |         cekinov, pa je prišel domov in je tiščal suho listje v
1902 SimnuS, IV  |           živé to pusto staro bajko in se ne spametujejo: in pa
1903 SimnuS, IV  |         bajko in se ne spametujejo: in pa je čudno, kje da navsezadnje
1904 SimnuS, IV  |             Šimen, ker je bil lačen in žejen in pa ker ni imel
1905 SimnuS, IV  |           ker je bil lačen in žejen in pa ker ni imel drugačnega
1906 SimnuS, IV  |           le hribi so se še svetili in nad njimi beli oblaki, ki
1907 SimnuS, IV  |                Kakor smrt sediš tam in čepiš!" ga je pokaral prisojniški. ~"
1908 SimnuS, IV  |             je svetoval osojniški. ~In res ga je stresel prisojniški
1909 SimnuS, IV  |        pretežak; le nasmehnil se je in je posvaril biriča z veselimi
1910 SimnuS, IV  |            pa ga je osorno pogledal in mu je ukazal: ~"Če misliš
1911 SimnuS, IV  |           si, da zdaj nisi ne tukaj in ne tam in da tvoja duša
1912 SimnuS, IV  |             nisi ne tukaj in ne tam in da tvoja duša nima pravice,
1913 SimnuS, IV  |          tega kraja brez dovoljenja in povelja! Postava je postava,
1914 SimnuS, IV  |             modre besede, je molčal in je povesil glavo. ~Birič
1915 SimnuS, IV  |              razodel jo je tudi sam in je rekel: ~"Nikar se tako
1916 SimnuS, IV  |         užival krivico! Zaradi tebe in zaradi tvoje pravice se
1917 SimnuS, IV  |          modrosti je poslušal Šimen in je molčal; pa si je mislil: ~"
1918 SimnuS, IV  |             zaokrene oči proti nebu in moli: Zahvaljen bodi, o
1919 SimnuS, IV  |            Najpoprej je bila beseda in so bile bukve, nato šele
1920 SimnuS, IV  |             nato šele je bil človek in je bila živa kri. Kar je
1921 SimnuS, IV  |          ničvredna dežnica je solza in je kri. Najpoprej je imel
1922 SimnuS, IV  |        Najpoprej je imel človek ime in je imel številko, nato šele
1923 SimnuS, IV  |         številko, nato šele želodec in pamet. Kdo bi se prerekal?" ~
1924 SimnuS, IV  |            Tako so se na stara leta in ob pozni uri čudežno razmikale
1925 SimnuS, IV  |             je bilo čisto od nekdaj in se je slavno ubranilo mnogoterim
1926 SimnuS, IV  |            zalezla vanj setev dvoma in prešernosti, pa vendar se
1927 SimnuS, IV  |         svetnik ne razbistril, kako in kedaj. ~Kakor se je bližala
1928 SimnuS, IV  |       občani, da bi slišali pravico in njen evangelij. Na obeh
1929 SimnuS, IV  |             travo; tudi vina, kruha in svinjine so prinesli s seboj.
1930 SimnuS, IV  |           prinesli s seboj. Pili so in jedli, kričali in kvantali,
1931 SimnuS, IV  |           Pili so in jedli, kričali in kvantali, dokler se ni do
1932 SimnuS, IV  |         vonj ga je omamil, zazibalo in zatemnilo se mu je pred
1933 SimnuS, IV  |        zatemnilo se mu je pred očmi in omahnil je z vsem životom
1934 SimnuS, V   |             bil prisojniški spredaj in prijetno mu je bilo pri
1935 SimnuS, V   |             prvi napregel osojniški in še nalašč neusmiljeno švrkal,
1936 SimnuS, V   |       spredaj, smejal se je hudobno in je švrkal na vso moč. ~Župana
1937 SimnuS, V   |             ki se je jadrno bližal, in je vzkliknilo: ~"Razodela
1938 SimnuS, V   |             osojniški ves zasopljen in je skočil z voza. ~"Ni še
1939 SimnuS, V   |            je odgovoril prisojniški in je ustavil. ~"Naj razložita
1940 SimnuS, V   |            prisojniški se je zvijal in pretvarjal, lagal je in
1941 SimnuS, V   |             in pretvarjal, lagal je in vrtovičil, ampak postava
1942 SimnuS, V   |            je spoznala že po obrazu in je slekla do golega njegovo
1943 SimnuS, V   |       Nadloga je njegova, Bog z njo in z njim!" ~Strašno se je
1944 SimnuS, V   |              ki stoji na oni strani in ki pravi, da je osojniški
1945 SimnuS, V   |            boji greha ter laže Bogu in njegovi pravici v obraz!
1946 SimnuS, V   |            ni razodeto, ne izkazano in ne sojeno, dokler ne izpregovori
1947 SimnuS, V   |             ni pokimala ne na desno in ne na levo. Človeška pravica
1948 SimnuS, V   |       dozdeva, da je zaradi pravice in njenih besed v črno tinto
1949 SimnuS, V   |              da je pravica na svetu in da se zmeni zanj, nehvaležnega
1950 SimnuS, V   |        Poslušal je besede o pravici in je premišljeval v svojem
1951 SimnuS, V   |          siromaka napuh, če pogleda in preudari, koliko besed,
1952 SimnuS, V   |         koliko besed, pisanja, časa in truda zapravlja pravica
1953 SimnuS, V   |          nujno opravilo zaradi mene in zaradi pravice. Stojé so
1954 SimnuS, V   |            ne privoščijo, njih hiše in bajte so tatovom odprte.
1955 SimnuS, V   |            bajte so tatovom odprte. In ta dva župana se potita
1956 SimnuS, V   |            si zaslužil toliko skrbi in kedaj boš povrnil toliko
1957 SimnuS, V   |            župana prerekala nadalje in bi se bila morda prerekala
1958 SimnuS, V   |              Osojniški je pokleknil in se je sklonil nad Šimna,
1959 SimnuS, V   |            sta se župana spogledala in nista vedela, kaj bi; ker
1960 SimnuS, V   |              ne pa, da bi ga pitala in napajala. Zato sta se župana
1961 SimnuS, V   |         Zdaj, ko je pravica na poti in se bo slavno razodela, bi
1962 SimnuS, V   |             videl, čemu toliko jeze in odkod; tudi izpregovoriti
1963 SimnuS, V   |    nameraval, jezik pa je odpovedal in tudi ustna se niso genila.  "
1964 SimnuS, V   |          stregel, kdo ga bo nasitil in napojil?" sta vprašala župana. "
1965 SimnuS, V   |            nadloga v svoji hudobiji in hinavščini dušo pusti, preden
1966 SimnuS, V   |            bilo zoper vsako postavo in bi obrodilo mnogoštevilne
1967 SimnuS, V   |      postavo!" ~Modrovala sta na to in na ono stran, izmodrovala
1968 SimnuS, V   |              ki je bil bistra glava in nikoli ni brez potrebe zapravljal
1969 SimnuS, V   |           strani, pa naj preudarijo in razsodijo!" ~Zgodilo se
1970 SimnuS, V   |            je po biričevih besedah. In na svetu ni še bilo tako
1971 SimnuS, V   |             še bilo tako imenitnega in slovesnega posvetovanja,
1972 SimnuS, V   |        občinski možje iz Prisojnice in iz Osojnice, da bi po resnem
1973 SimnuS, V   |             kdo da naj Šimna napoji in nasiti. V širokem kolobarju
1974 SimnuS, V   |             za lučaj daleč od Šimna in njegovih biričev. Temno
1975 SimnuS, V   |           biričev. Temno so gledali in dolgo so molčali, zakaj
1976 SimnuS, V   |             vsi, da je ura slovesna in resnobe vredna. ~Župan prisojniški
1977 SimnuS, V   |          zdajle prerekali o pravici in postavi, bi gluhec pridigal
1978 SimnuS, V   |           bi gluhec pridigal gluhcu in temu posvetovanju bi ne
1979 SimnuS, V   |             mu bo dobršen kos kruha in bo dejal: Ne vprašam te,
1980 SimnuS, V   |             kje da je tvoja pravica in kakšna da je, temveč režem
1981 SimnuS, V   |             je krščansko usmiljenje in še lepša reč je ljubezen
1982 SimnuS, V   |           nisi vprašal, če je lačen in žejen, nisi mu rezal kruha,
1983 SimnuS, V   |            temveč trudnega, lačnega in žejnega, kakor je bil, si
1984 SimnuS, V   |       dolgem kolobarju brez začetka in brez konca. Besedovala sta,
1985 SimnuS, V   |        zvezde so se vzpenjale višje in so žarko svetile. ~V tisti
1986 SimnuS, V   |             poslala župana po kruha in vina; eden v Prisojnico,
1987 SimnuS, V   |        čakali vdano, podremavali so in pokimavali in so bili zadovoljni
1988 SimnuS, V   |        podremavali so in pokimavali in so bili zadovoljni s seboj
1989 SimnuS, V   |             bili zadovoljni s seboj in s svojo modrostjo. Ko so
1990 SimnuS, V   |           opravilu. Nato so tehtali in merili z natanko skrbljivostjo,
1991 SimnuS, V   |          posrečilo, da so iztehtali in izmerili dvoje popolnoma
1992 SimnuS, V   |              da se je vse tako lepo in v miru dovršilo, nato pa
1993 SimnuS, V   |         svoj glas prisojniški župan in je rekel: ~"Po dolgem in
1994 SimnuS, V   |            in je rekel: ~"Po dolgem in resnobnem preudarku smo
1995 SimnuS, V   |          občinski možje prisojniški in osojniški, da ti poplačamo
1996 SimnuS, V   |             dvema farama za nadlego in šibo božjo. Tu ležiš, ne
1997 SimnuS, V   |      hvaležnosti za našo previdnost in modrost. Mi pa ne čakamo
1998 SimnuS, V   |           Bog naša dela. Vzemi, jej in pij ter ne gani se s tega
1999 SimnuS, V   |       prinašamo z blagim srcem, jej in pij ter natanko premisli
2000 SimnuS, V   |           pa ti strežemo, pitamo te in napajamo, namesto da bi