| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] sapo 1 satan 1 satanov 1 se 1692 sebe 2 sebi 10 seboj 26 | Frequency [« »] ----- 4402 je 2198 in 1692 se 1031 da 842 v 831 pa | Ivan Cankar Troje povesti IntraText - Concordances se |
Part, Chapter
1 DvehMl, I | I Nočilo se je, ko sta šla skozi vas; 2 DvehMl, I | je rekel Pavle. "Kar zdi se mi, da bi se poslovila na 3 DvehMl, I | Pavle. "Kar zdi se mi, da bi se poslovila na tem kraju: 4 DvehMl, I | Če bi te rad ne imel, bi se zdajle smejal in bi zavriskal, 5 DvehMl, I | dal, ob rojstvu že! Ta dva se imata rada, kakor se midva 6 DvehMl, I | dva se imata rada, kakor se midva imava; mlada sta, 7 DvehMl, I | Ali tádva svatujeta in se veselita, nama pa je do 8 DvehMl, I | Kaj ni sreče zadosti, da se imava rada? Nate mislim, 9 DvehMl, I | ne smeš ljubiti, ne smeš se ženiti; tvoj delež je grenko 10 DvehMl, I | ob plotu, na klancu, ki se je vzpenjal v hrib. Pod 11 DvehMl, I | visoko v hrib, razlegla se je fantovska pesem. Obema 12 DvehMl, I | da ju pozdravlja vas in se jima smeje ter jima pravi: 13 DvehMl, I | smeje ter jima pravi: Kako se vama godi tam gori na pustem 14 DvehMl, I | svetlobi in v družbi, nam se godi prijetno. Mi ne prelivamo 15 DvehMl, I | pesmi slišijo zvezde in se smejejo z nami! Zakaj sta 16 DvehMl, I | pa je rekla: ~"Ne bojva se, dokler se imava rada! Nikjer 17 DvehMl, I | rekla: ~"Ne bojva se, dokler se imava rada! Nikjer ni zapisano, 18 DvehMl, I | Zlo sva storila, ker sva se rodila. Zibel ne sodi v 19 DvehMl, I | krvava – sodba je in kajžar se ji ne upiraj." ~"Zatorej 20 DvehMl, I | upiraj." ~"Zatorej praviš, da se posloviva, da greva vsak 21 DvehMl, I | gledal proti nebu in zdelo se mu je, da gredo zvezde zmerom 22 DvehMl, I | daljavo. ~"Na Lojzeta sem se spomnil!" je rekel. "Na 23 DvehMl, I | Amerika? Na tisti strani, se mi zdi, tam, kamor gredo 24 DvehMl, I | ne in nič bogatejši. Pa se mu godi dobro tam onkraj 25 DvehMl, I | vesela pisma piše in nič se mu ne mudi domov!" ~Tudi 26 DvehMl, I | zvezde in tudi njene misli so se vzdignile k njim, bežečim 27 DvehMl, I | daljavo. ~"Na Hanco sem se spomnila!" je rekla. "Na 28 DvehMl, I | močnejša in nič lepša. Pa se ji godi dobro pri gospôdi, 29 DvehMl, I | pisma piše in o božiču, ko se je prikazala, je imela židano 30 DvehMl, I | svetli paradiž. In zdelo se je obema, da je paradiž 31 DvehMl, I | jabolku na veji. ~"Budalo, da se nisem prej domislil, zdavnaj 32 DvehMl, I | Ameriko. Tako pa sedim in se cmerim, kakor berač pred 33 DvehMl, I | minilo kakor praznik, ker se imava rada." ~Ukanje in 34 DvehMl, I | Ukanje in prepevanje se je glasilo iz doline; njima 35 DvehMl, I | sedel sem na zapečku, ura pa se mi je ustavila zaradi moje 36 DvehMl, I | zaradi moje lenobe. Nič se ne boj, Manca! Eno leto 37 DvehMl, I | danes ne menjal z županom, se mi zdi, nikogar nima, za 38 DvehMl, I | ne skrbi – kako šele bi se godilo meni, ki imam tebe 39 DvehMl, I | pobegnili onkraj morja, da bi se skrili hudobnim očem – pa 40 DvehMl, I | skrili hudobnim očem – pa so se vrnili po kraljevsko, sipali 41 DvehMl, I | z obema rokama! Čemu bi se meni tako ne zgodilo? Tam 42 DvehMl, I | Ona pa je rekla: ~"Kadar se vrneš, ne bom stala pred 43 DvehMl, I | druge so šle v svet, pa so se vrnile z doto; kolika bo 44 DvehMl, I | ko bom mislila nate in se ne bom veselila in ne bom 45 DvehMl, I | oblekla židane jope, dokler se ne vrneš!" ~Od same prešerne 46 DvehMl, I | Od same prešerne radosti se je Pavle zasmejal naglas. ~" 47 DvehMl, I | velik je svet, na vse strani se križajo pota! Mlada sva 48 DvehMl, I | sva komaj na cesto, pa sva se razjokala; zdaj pa sva izpregledala, 49 DvehMl, I | pojdeva do konca; in za roko se bova držala, ves svet naju 50 DvehMl, I | nate in ker bom vedela, da se povrneš!" ~Pavle se je razsrdil. ~" 51 DvehMl, I | da se povrneš!" ~Pavle se je razsrdil. ~"Kako pa govoriš, 52 DvehMl, I | govoriš o bridkosti? Ne smej se ob pogrebu in ne jokaj na 53 DvehMl, I | Obema, Pavletu in Mani, se je zdelo, da je nebo vse 54 DvehMl, I | rekel Pavle. ~"Tudi meni se zdi, da je svetel dan, pa 55 DvehMl, I | vesela, kakor sta bila, sta se prijela za roko in se napotila 56 DvehMl, I | sta se prijela za roko in se napotila v dolino. ~"Kako 57 DvehMl, I | Sam ne vem, Manca, čemu se je med nama vse tako spremenilo, 58 DvehMl, I | kakor da bi trenil!" ~"Zato se je spremenilo, Pavle, ker 59 DvehMl, I | jaz pojdem ondod? Tako je, se mi zdi: kadar je srce toliko 60 DvehMl, I | da kane kaplja čez rob, se prelije vsa posoda in ne 61 DvehMl, I | več v nji. Rekla sva, da se posloviva, pa sva si dala 62 DvehMl, I | klanca; spomladansko nebo se je bleščalo nad njima; svetla, 63 DvehMl, I | sva bila samotna, pa sva se skrivala kakor gobavca," 64 DvehMl, I | skrivala kakor gobavca," se je smejal Pavle. ~"Pa sva 65 DvehMl, I | brez matere in varuha," se je smejala Mana. ~"Glej!" 66 DvehMl, I | je smejala Mana. ~"Glej!" se je začudil Pavle. "Kaj se 67 DvehMl, I | se je začudil Pavle. "Kaj se ti ne zdi, da je zdaj vsa 68 DvehMl, I | ker jo imava rada." ~"Vse se je spremenilo!" je vzkliknil 69 DvehMl, I | nama, Bog vedi kam; zdaj se nama veselo smejó in nama 70 DvehMl, I | Pojdiva med svate," se je zasmejala Mana. ~Prišla 71 DvehMl, I | Prišla sta v vas; cesta se jima je zdela vse bolj široka, 72 DvehMl, I | nego kdaj poprej. ~"Ali se je svet spremenil, ali sva 73 DvehMl, I | svet spremenil, ali sva se midva spremenila?" je vprašal 74 DvehMl, I | začuden. ~"Spremenila sva se midva in svet se je z nama!" 75 DvehMl, I | Spremenila sva se midva in svet se je z nama!" je odgovorila 76 DvehMl, I | Godci so zagodli, pari so se vzdignili, Pavle in Mana 77 DvehMl, II | II Kakor sta se domenila, tako sta storila. 78 DvehMl, II | za tistih par izžetih leh se niso trgali. ~Ali ko je 79 DvehMl, II | Pavle prodal svojo bajto, se mu je čudno storilo. Komaj 80 DvehMl, II | majhnih in ozkih oken. Ko se je Pavle poslavljal, se 81 DvehMl, II | se je Pavle poslavljal, se mu je zdelo, da gledata 82 DvehMl, II | očitajočih oči; in da ga kličeta, se mu je zdelo, in da pravita: ~" 83 DvehMl, II | bridkosti tolažil in da bi se veselil s teboj. Kakor ti 84 DvehMl, II | mater poslušal!" ~In res se je Pavletu zdelo, da sliši 85 DvehMl, II | kam bodo bežale? Še enkrat se ozri, in nikoli ne boš pozabil 86 DvehMl, II | Pavletu pa je bilo, kakor da se poslavlja od matere – tam 87 DvehMl, II | zemlje nikoli več. Ukoreninil se je vanjo z vsem srcem in 88 DvehMl, II | bolnega koprnenja in roka se zgane, da bi pobožala tisto 89 DvehMl, II | in do solz mu je bilo, ko se je poslovil brez besed. 90 DvehMl, II | šel po klancu nizdol in se ni več ozrl. ~Mana se je 91 DvehMl, II | in se ni več ozrl. ~Mana se je poslavljala od očeta 92 DvehMl, II | so prosile sestre. ~Oče se je ozrl na Mano, pokimal 93 DvehMl, II | grizel ob verigi. ~"Povrnem se kmalu," je rekla Mana in 94 DvehMl, II | očeta, brate in sestre. Tako se ji je zazdelo, kakor da 95 DvehMl, II | spreletelo njeno srce. ~Ko se je poslovila na pragu in 96 DvehMl, II | kamenje v nji. ~"Manca, vrni se," je vzkliknila mati. ~" 97 DvehMl, II | je odgovorila Mana in se ni ozrla, da bi ne videli 98 DvehMl, II | samovoljno iz oči. – ~Tako sta se napotila obadva ob zgodnjem 99 DvehMl, II | kakor poprej. ~Sešla sta se pod vasjo, kakor sta se 100 DvehMl, II | se pod vasjo, kakor sta se bila domenila. Pavle je 101 DvehMl, II | Ko je prišla Mana, sta se pozdravila brez besede. 102 DvehMl, II | hribi, skozi hladno samoto se je vila cesta. Šla sta počasi, 103 DvehMl, II | jo je otrla z rokavom in se je nasmehnila. ~"Še nebo 104 DvehMl, II | je nasmehnila. ~"Še nebo se joka, se mi zdi!" ~Pavleta 105 DvehMl, II | nasmehnila. ~"Še nebo se joka, se mi zdi!" ~Pavleta je stresel 106 DvehMl, II | mimo njegovega srca. ~"Naj se razlije, da se prej zvedri!" 107 DvehMl, II | srca. ~"Naj se razlije, da se prej zvedri!" je vzkliknil. " 108 DvehMl, II | Ali nisva ukala, ko sva se napravljala na pot? Čemu 109 DvehMl, II | pojdiva, kamor drži! Dokler se bova imela rada, ti povem, 110 DvehMl, II | imela rada, ti povem, da se nama nič hudega ne bo zgodilo." ~ 111 DvehMl, II | potegnil krepkeje, Mani se je odvezala ruta, Pavle 112 DvehMl, II | klobuk; črni oblak nad njima se je spustil jadrno k zemlji, 113 DvehMl, II | gozdovi so zabučali in ulila se je ploha tako gosta in iznenada, 114 DvehMl, II | gosta in iznenada, kakor da se je nebeško vedro prevrnilo. ~ 115 DvehMl, II | skočila čez jarek in sta se stisnila pod košato bukev. 116 DvehMl, II | Mogočne veje so šumele in so se razmikale; kadar se je prikazal 117 DvehMl, II | in so se razmikale; kadar se je prikazal oblak, jima 118 DvehMl, II | pod bukvo." ~"Takrat sva se smejala, še v usta sva lovila 119 DvehMl, II | tako pri srcu, kakor da se je nebo razjokalo; srce 120 DvehMl, II | žalostno vidi žalost, kamor se ozre. ~"Ne smelo bi liti 121 DvehMl, II | odgovorila Mana. ~Ploha se je polegla, škropilo je 122 DvehMl, II | curkih; Pavle in Mana sta se vrnila na razmočeno, blatno 123 DvehMl, II | vztrepetale ustnice, v njenem srcu se je nenadoma vse razmeknilo 124 DvehMl, II | je. ~Na drugi postaji so se odprle duri in v voz je 125 DvehMl, II | so govorili in smejali so se; steklenica žganja je romala 126 DvehMl, II | rok v roké. Postaren kmet se je ozrl na Pavleta in na 127 DvehMl, II | Vidva, kakor oči kažejo, se pač ne peljeta na svatbo?" ~" 128 DvehMl, II | na svatbo?" ~"Ne peljeva se," je odgovoril Pavle. ~Vsi 129 DvehMl, II | odgovoril Pavle. ~Vsi so se ozrli na ta dva mlada romarja. ~" 130 DvehMl, II | Mano. ~"Služit!" Zgodilo se je, kakor da je mrzla sapa 131 DvehMl, II | pred kugo bežé in koliko se jih vrne? Morda se vrnejo, 132 DvehMl, II | koliko se jih vrne? Morda se vrnejo, kadar so betežni 133 DvehMl, II | tretji kmet. "Pred leti se je še zgodilo, da se je 134 DvehMl, II | leti se je še zgodilo, da se je vrnil človek iz Amerike 135 DvehMl, II | barko, v drugi barki pa se že pelje njegovo siromaštvo 136 DvehMl, II | dni." ~"Koliko jih je, ki se izgubé brez spomina, se 137 DvehMl, II | se izgubé brez spomina, se ne prikažejo med svoje, 138 DvehMl, II | ker jih je sram. Da bi se tebi tako ne zgodilo," je 139 DvehMl, II | bi nama bilje prepevali," se je zazdelo Pavletu. ~"Še 140 DvehMl, II | nista govorila; srce pa se je pogovarjalo s srcem, 141 DvehMl, II | potreba besed. ~Od daleč se je prikazalo mesto, vse 142 DvehMl, II | sta iz voza, prijela sta se za roko in sta šla, kamor 143 DvehMl, II | šli drugi. Skoraj vsi so se napotili od postaje po ozki, 144 DvehMl, II | druga tik druge. ~"Nikamor se nama ne mudi," je rekel 145 DvehMl, II | kmalu ugledala krčmo, ki se jima je zdela prijaznejša, 146 DvehMl, II | popotniki so bili; na besedah se jim je poznalo in na oblačilu. 147 DvehMl, II | ga je v meni, ne povrne se ni eden." – ~Jedla sta in 148 DvehMl, II | Ameriko. In ko je bila sama, se je vsa velika žalost razlila 149 DvehMl, II | solza kanila v vino. ~Pavle se je vrnil in je takoj spoznal 150 DvehMl, II | kako sva rekla? Dokler se bova imela rada, nama ne 151 DvehMl, II | ko je to ustanovljeno, pa se ne bojva nikogar ter izlijva 152 DvehMl, II | treba! Tudi drugi so šli in se niso jokali, zato jim je 153 DvehMl, II | so bile svetlejše. Ali ko se je nagnil dan, sta obadva 154 DvehMl, II | zadremala je bridkost, vzbudila se je ob mraku. "Čas je, mislim," 155 DvehMl, II | sta v veži, za roko sta se držala in sta molčala. Mračilo 156 DvehMl, II | in sta molčala. Mračilo se je hitro kakor nikoli; okna 157 DvehMl, II | če sem te žalila." ~"Da se še kdaj vidiva bolj vesela." ~" 158 DvehMl, II | Bog bo dal." ~Ko sta se poljubila, so se tudi solze 159 DvehMl, II | Ko sta se poljubila, so se tudi solze poljubile s solzami, 160 DvehMl, II | obema po licih. Tako sta se poslovila Pavle in Mana. ~ 161 DvehMl, III | zadel svojo težko culo ter se napotil po blatni ulici 162 DvehMl, III | Ali ko je tako pomislil, se je zasvetila postaja komaj 163 DvehMl, III | toliko popotnikov, da so se duri s težavo zaprle. Še 164 DvehMl, III | težavo zaprle. Še preden se je vlak premaknil, je bil 165 DvehMl, III | nič čistejši. Kolena so se mu šibila in glava mu je 166 DvehMl, III | stoje zaspal. ~Vzdramil se je šele, ko je butil ob 167 DvehMl, III | Pavle je zagledal, da se je bilo mnogo popotnikov 168 DvehMl, III | klopi je bil prazen. Takoj se je sključil v dve gubé, 169 DvehMl, III | utrujenosti in iz vina so se vzdignile sanje in so begale 170 DvehMl, III | begale na vse strani; nikjer se niso dolgo ustavile in nikjer 171 DvehMl, III | stopiti je hotel, noga pa se mu ni ganila, priraščena 172 DvehMl, III | Mana; in še je rekla: "Ti se usmili, zakaj ti si močan ... " 173 DvehMl, III | priraščene so bile noge, niso se ganile. Ali navsezadnje 174 DvehMl, III | ugledal Pavle obraz, ki se je sklonil do njega kakor 175 DvehMl, III | so bile objokane. "Kam si se napotil, Pavle, sirotni 176 DvehMl, III | vzdramil popotnik. Pavle se je ozrl; in ko je ugledal 177 DvehMl, III | grenka bolečina. "Sanjalo se mi je, da sem nesrečen; 178 DvehMl, III | daleč in kje! Naveličal se boš! Zdaj smo že blizu do 179 DvehMl, III | zemlje in kmalu, mislim, da se bova preselila! Nikar ne 180 DvehMl, III | druge kraje!" ~Resnično sta se kmalu preselila v drug voz, 181 DvehMl, III | poslednjikrat stopil iz črnega voza, se mu je zdelo, da so mu noge 182 DvehMl, III | komolcev nizdol; prestopal se je kakor starec ob palici. " 183 DvehMl, III | na domači lehi in ko sem se bahal pred farno cerkvijo; 184 DvehMl, III | preveč je bilo divje; zdelo se mu je, da nobeden človek 185 DvehMl, III | temi neznanimi ljudmi, zato se je vrnil v tisto žalostno 186 DvehMl, III | na nečednih klopeh; komur se na klop ni hotelo, je legel 187 DvehMl, III | bilo močno kakor ogenj in se je razpalilo v krvi. ~"Nikoli 188 DvehMl, III | Pavle je bil pijan. Opotekel se je na barko, ki se je narahlo 189 DvehMl, III | Opotekel se je na barko, ki se je narahlo zibala in obležal 190 DvehMl, III | imel pod glavo. ~Kedaj da se je vzdramil in kako, sam 191 DvehMl, III | je v glavi in zaobrnilo se in občutil je, da je bolan; 192 DvehMl, III | ga je močno zažejalo. ~Ko se je ozrl z motnimi očmi, 193 DvehMl, III | je ozrl z motnimi očmi, se mu je najprej zazdelo, da 194 DvehMl, III | nič mu ni bilo žal. "Pozna se jim revščina in bridkost 195 DvehMl, III | je rekel. "Prav tako so se napotili sreče iskat, prav 196 DvehMl, III | jih kdaj govoril sam! Bog se jih usmili in tudi mene 197 DvehMl, III | večna ne bo ta vožnja!" se je tolažil. "Sedem dni, 198 DvehMl, III | so rekli; in prvi dan, se mi zdi, da je že minil. 199 DvehMl, III | sanjah, napol v omotici, tako se je vozil Pavle sedem dni 200 DvehMl, III | osmega dne stopil na suho, se je opotekal in ves bled 201 DvehMl, III | tako je bil utrujen, da se mu še smejati ni hotelo. ~" 202 DvehMl, III | deželi ne hodimo peš!" ~Nista se vozila dolgo. Lojze je skočil 203 DvehMl, III | sta stopila v krčmo, ki se je zdela Pavletu svetla 204 DvehMl, III | bo teknilo!" ~Po kosilu se Lojze ni več smejal; resno 205 DvehMl, III | Ampak, če prav pomislim, se mi le zdi, da nisi pametno 206 DvehMl, III | Kako da ne pametno?" se je začudil Pavle. ~"Saj 207 DvehMl, III | Saj sem ti pisal! Hude ure se bojé ljudje! Hudi uri se 208 DvehMl, III | se bojé ljudje! Hudi uri se pravi pri vas toča in povodenj, 209 DvehMl, III | in povodenj, pri nas pa se pravi: dela manj in revščine 210 DvehMl, III | Tudi mene je zaskrbelo, ko se drugače ne brigam za skrb 211 DvehMl, III | oznanilo: prišel si, da se pogubiš, potegnil si v loteriji 212 DvehMl, III | jablan zlatih jabolk; in da se morda kmalu posuši, če se 213 DvehMl, III | se morda kmalu posuši, če se nas vseh skupaj Bog ne usmili." ~" 214 DvehMl, III | že jih je lepa vojska, ki se potepajo brez posla. To 215 DvehMl, III | ampak takole enkrat na mesec se mi zazdi, pa napravim žegnanje 216 DvehMl, III | za obadva prostora, ne bo se ti treba potepati med kvartači 217 DvehMl, III | kvartači in tatovi. – Zakaj se tako tiho držiš?" ~"Truden 218 DvehMl, III | ne bom kupaval!" ~Pavle se je zgrudil na posteljo in 219 DvehMl, III | že ne od tistega dne, ko se je poslovil od svoje bajte. ~ 220 DvehMl, III | poslovil od svoje bajte. ~Ko se je vzdramil, je bilo jutro. 221 DvehMl, III | tudi že jaz imel!" ~Umil se je do dobrega, ker je bil 222 DvehMl, III | blaten in sajast, nato pa se je napotil v nemško krčmo. 223 DvehMl, III | Kolikor je videl mesta, se mu je zdelo pusto in neprijazno, 224 DvehMl, III | večerjal; šele pozno pod noč se je prikazal Lojze. ~"Dolgo 225 DvehMl, III | žališ?" je vprašal. ~"Nikar se ob vsaki besedi ne zmrduj 226 DvehMl, III | ali kakor zakleto je! Zdi se mi prav zares, da je huda 227 DvehMl, III | tukaj, vprašaj tam, smejo se ti! Ali danes je šele prvi 228 DvehMl, III | potreba, da bi jokal in da bi se obešal! Poznam jih, ki so 229 DvehMl, III | večerjo – in ti, nehvaležnež, se jokaš ter se prepiraš z 230 DvehMl, III | nehvaležnež, se jokaš ter se prepiraš z Bogom!" ~Pavle 231 DvehMl, III | komaj ve človek, kam da bi se obrnil. Dela imam in lepo 232 DvehMl, III | nisem videl, ali dozdeva se mi, da je leto in dan. Zame 233 DvehMl, III | sama sva z Lojzetom. Kadar se povrnem, pojdeva najprej 234 DvehMl, III | tekle izza prstov; razjokal se je, zakaj sam je bil s svojim 235 DvehMl, IV | Skoraj sem že mislila, da si se izgubila! Saj si prišla 236 DvehMl, IV | Hanca je takoj vse vedela in se je zasmejala od radosti. ~" 237 DvehMl, IV | so tvoje oči. Le potolaži se, tako brž boš pozabila nanj, 238 DvehMl, IV | otrok je zaspala; do dobrega se najoka in zaspi! Čemu nisi 239 DvehMl, IV | je pred nosom?" ~Polagoma se je Mana vzdramila in je 240 DvehMl, IV | spoznala, kje da je; težko se ji je storilo, zakaj nikoli 241 DvehMl, IV | lažje boš zaspala in lepše se ti bo sanjalo. Pij in prigrizni!" ~ 242 DvehMl, IV | prinesla. ~"Če misliš, da se ti bo lepše sanjalo na tleh, 243 DvehMl, IV | je veliko, Manca, in svet se zaradi njih še zmerom ni 244 DvehMl, IV | ali ženska, ne jokam in se ne grizem, temveč pljunem 245 DvehMl, IV | kakor kamen za kamnom. ~Ko se je vzdramila, je bilo okno 246 DvehMl, IV | svetel dan. Urno je vstala in se je oblekla. Hanca ji je 247 DvehMl, IV | svetlega dne!" ~"Nikamor se ti ne mudi. Popoldne pojdeva 248 DvehMl, IV | posebnega nič!" ~"Da ni?" se je prestrašila Mana. ~"Saj 249 DvehMl, IV | Bridkost je kratka; človek se privadi, ker se mora." ~ 250 DvehMl, IV | človek se privadi, ker se mora." ~Popoldne sta šli 251 DvehMl, IV | Mani popisan listek. ~"Pa se tam oglasi v soboto! Tam 252 DvehMl, IV | časa dovolj, izprehodiva se!" je rekla Hanca. ~Zelene 253 DvehMl, IV | rekla Hanca. ~Zelene loke so se očem prijazno smejale, sladko 254 DvehMl, IV | so dišali kostanji. Mana se je spomnila na dolino, na 255 DvehMl, IV | Kaj tebi ni dobro?" se je začudila Mana. ~Hanca 256 DvehMl, IV | začudila Mana. ~Hanca pa se je zasmejala. ~"O, dobro 257 DvehMl, IV | nikoli ne bom želela, da bi se ti tako dobro godilo, kakor 258 DvehMl, IV | tako dobro godilo, kakor se meni godi!" ~"Povej, zakaj 259 DvehMl, IV | domovala pri Hanci, v soboto pa se je napotila tja, kamor je 260 DvehMl, IV | Le naprej stopi! Pri nas se ti ne bo godilo slabo, če 261 DvehMl, IV | treba; veliko ni!" ~Mana se je ozrla po kuhinji; temna 262 DvehMl, IV | storila in kamor je šla, se je glasila za njo starodavna 263 DvehMl, IV | in zatajila solze, da bi se ji ne smejali. ~"Zakaj me 264 DvehMl, IV | smela Mana iz hiše; oblekla se je pražnje in se je napotila 265 DvehMl, IV | oblekla se je pražnje in se je napotila k Hanci. ~"Kako 266 DvehMl, IV | Kako je s teboj, kako se ti godi?" jo je pozdravila 267 DvehMl, IV | sedla je na stol in ustna so se ji tresla od zatajenega 268 DvehMl, IV | ljudi ni na svetu. – Malo si se zdaj že naučila; tistim 269 DvehMl, IV | rekla Mana. "Delam, dokler se roke gibljejo in nič ne 270 DvehMl, IV | za kaj drugega!" ~Nato pa se je nenadoma nasmehnila, 271 DvehMl, IV | nasmehnila, njene solzne oči so se zasvetile. ~"Ali sem ti 272 DvehMl, IV | prišla?" ~"Poslušaj pa naglas se zasmej: zato sem šla služit, 273 DvehMl, IV | je nihče našel ni. Če si se ob prvem koraku nerodno 274 DvehMl, IV | ne vzdihuj; tudi drugim se je tako zgodilo." ~Nato 275 DvehMl, IV | je rekla. "Pa tudi zasmej se! Kolikor bolj žvečiš svojo 276 DvehMl, IV | Hanca. ~"Ni; ampak tako sva se zgovorila, da pišem na ime 277 DvehMl, IV | vse povedala, kakor je?" se je Hanca žalostno nasmehnila. ~" 278 DvehMl, IV | bilo bi dobro, bahal bi se." ~"Tako bom pisala, kakor 279 DvehMl, IV | mesec dni je pač; meni pa se zdi, da je leto in dan, 280 DvehMl, IV | ne bo mi hudega. Kadar se povrneš in bova ženin in 281 DvehMl, IV | kakor jaz nate mislim, pa se bo vse dobro napravilo; 282 DvehMl, IV | je odgovorila Mana in se je razjokala. ~ 283 DvehMl, V | tam v Lojzetovi izbi, pa se je to-le zgodilo: ~Planil 284 DvehMl, V | od okna do duri. ~"Kaj?" se je prestrašil Pavle. ~"Kaj? 285 DvehMl, V | je sijala iz oči. "Tisto se je zgodilo, kar sem rekel, 286 DvehMl, V | zgodilo, kar sem rekel, da se bo zgodilo – kuga je v deželi!" ~ 287 DvehMl, V | deželi!" ~Ob tej besedi se je razlil Pavletu mrzel 288 DvehMl, V | čelu in po licih. ~"Kako se je to zgodilo?" je vprašal 289 DvehMl, V | vprašal tiho. ~"Kako da se je zgodilo?" se je razsrdil 290 DvehMl, V | Kako da se je zgodilo?" se je razsrdil Lojze. "Kako 291 DvehMl, V | Pojdiva v krčmo, rad bi se napil." ~Ko sta bila v krčmi, 292 DvehMl, V | odstavil kozarec. ~"Še piti se mi noče!" je dejal. "Preveč 293 DvehMl, V | toplo v meni; treba, da se malo razhladi!" ~"Čemu so 294 DvehMl, V | posadili na cesto – kaj se to pravi? To se nič ne pravi: 295 DvehMl, V | cesto – kaj se to pravi? To se nič ne pravi: zakaj tistih, 296 DvehMl, V | malo oddahnemo; par tisoč se jih bo pač oddahnilo za 297 DvehMl, V | dobili posla. Še zoper kugo se človek vojskuje, zoper lakoto 298 DvehMl, V | človek vojskuje, zoper lakoto se ne more. Zoper vsako bolezen 299 DvehMl, V | iznašli zdravilo, za lakoto pa se učenost ne zmeni. Bolnišnice 300 DvehMl, V | velik falot je bil!" ~Lojze se je razsrdil in razgrel, 301 DvehMl, V | postavil na mizo. ~"Nikoli se nisem jezil po nepotrebnem 302 DvehMl, V | so drugi preklinjali, sem se rajši smejal, ker je bolj 303 DvehMl, V | imajo družino doma. Dozdeva se mi, ljuba duša, da bodo 304 DvehMl, V | Kaj ni postave?" ~Lojze pa se je zasmejal. ~"O, postava 305 DvehMl, V | sam vedel! Posla iskati bi se ne izplačalo; izbrusil bi 306 DvehMl, V | zlagane pijanosti; človek se navsezadnje le iztrezni 307 DvehMl, V | devetkrat bolj bolan, kakor da se ni nikoli z upanjem in s 308 DvehMl, V | mislil tudi nase. ~"Bog se jih usmili!" se je grenko 309 DvehMl, V | nase. ~"Bog se jih usmili!" se je grenko nasmehnil Lojze 310 DvehMl, V | tudi na Pavleta. "Zakaj, če se jih Bog ne usmili, se jih 311 DvehMl, V | če se jih Bog ne usmili, se jih nihče drugi ne bo. Nekaj 312 DvehMl, V | si toliko prihranili, da se lahko še ob pravem času 313 DvehMl, V | velike sile počakajo, da se vreme razvedri in da se 314 DvehMl, V | se vreme razvedri in da se kuga poleže. Ali največ 315 DvehMl, V | trideset tisoč in več ljudi, ki se leto na leto potikajo brez 316 DvehMl, V | manjša ta črna vojska. Tako se mi zdi, da se je njih želodec 317 DvehMl, V | vojska. Tako se mi zdi, da se je njih želodec privadil 318 DvehMl, V | ljudi, razcapan in kuštrav se plazi ob zidu kakor pijanec, 319 DvehMl, V | je odgovoril Lojze in se je razsrdil sam nad seboj. " 320 DvehMl, V | izpregovoril je počasi in glas se mu je tresel: ~"Kar reci, 321 DvehMl, V | preden je odgovoril. ~"Kaj bi se ti lagal?" je rekel. "Ni 322 DvehMl, V | delom, temveč glej, kako da se vrneš!" ~Lojze ni bil nikoli 323 DvehMl, V | odrival je težke misli, dokler se je dalo in kakor so prišle 324 DvehMl, V | težke krvi; grenka misel, ki se mu je zagrizla v srce, ni 325 DvehMl, V | vanjo!" ~"Da ne bi stopil?" se je začudil Lojze. ~Pavle 326 DvehMl, V | je začudil Lojze. ~Pavle se je spomnil na Mano in kakor 327 DvehMl, V | Mano in kakor goreč ogenj se mu je izlilo v srce. ~"Kako 328 DvehMl, V | stal pred tistimi, ki sem se poslovil od njih?" je vzkliknil. " 329 DvehMl, V | morje. Žejni in lačni bi se vozili osem dni in noči, 330 DvehMl, V | kakor otrok in od otroka sem se poslovil. Da imam mater 331 DvehMl, V | Če sta bila dva in če sta se imela rada, bi se bila držala 332 DvehMl, V | če sta se imela rada, bi se bila držala za roko in se 333 DvehMl, V | se bila držala za roko in se nikoli ne izpustila! Bodi 334 DvehMl, V | stopila v njegovo srce in se nikoli več ni poslovila. ~" 335 DvehMl, V | stran!" ~"Kako da je ni?" se je razsrdil Lojze. "Ali 336 DvehMl, V | izgubil? Za to gre in o tem se govori: ali bi rad k nji, 337 DvehMl, V | bi jo pozdravil!" ~Lojze se je nasmehnil. ~"Kaj sodiš, 338 DvehMl, V | Zdaj, ko imam časa preveč, se bom še malo ogledal po mestu 339 DvehMl, V | krčmah; tudi pošteno napil se bom za slovo, kakor je potreba!" ~ 340 DvehMl, V | Nagnil je glavo ob dlan in se je zamislil. ~"Glej, Pavle, 341 DvehMl, V | Glej, Pavle, malokdaj sem se spomnil na tisto svojo staro 342 DvehMl, V | staro domovino! In če sem se spomnil, sem storil to brez 343 DvehMl, V | Pavle. ~Lojze je točil; roka se mu je že tresla in pivo 344 DvehMl, V | mu je že tresla in pivo se je razlivalo po mizi. ~" 345 DvehMl, V | mislila nanj! – Ampak preden se upijaniva, bodi vse razloženo! 346 DvehMl, V | bo še sile; za nadalje pa se izroči Bogu in svojemu patronu. 347 DvehMl, V | ne beračiti, ne krasti!" se je tiho nasmehnil Pavle. " 348 DvehMl, V | vse kar je hudega, le da se nad mojim beraštvom ne razjoka!" ~" 349 DvehMl, V | je treba." ~"Reci ji, da se mi dobro godi, da imam veliko 350 DvehMl, V | pogled ne iz oči. ~Ves teden se je Lojze klatil po mestu; 351 DvehMl, V | bolj truden, nego od dela, se je Lojze napravljal na pot. ~" 352 DvehMl, V | umrje. Še prejšnja leta, ko se mi nikamor ni mudilo, sem 353 DvehMl, V | zadel na ramo; nato sta se napotila do barke. ~"Tako 354 DvehMl, V | nadloga devetkrat hujša; kdor se smeje, pa ne čuti ne mraza, 355 DvehMl, V | ti tako stori! Le tistemu se sreča smeje, ki se smeje 356 DvehMl, V | tistemu se sreča smeje, ki se smeje tudi sam." ~Pavle 357 DvehMl, V | tolažil Lojze. "Če bom živ, se oglasim." ~"Pozdravi," je 358 DvehMl, V | je šel. Visoka siva barka se je počasi izvila izmed drugih, 359 DvehMl, V | izvila izmed drugih, ki so se mirno zibale ob bregu; zaobrnila 360 DvehMl, V | mu je bilo, kakor da so se tla zamajala pod njim; nenadoma 361 DvehMl, V | Tam je dolina; zelene loke se smejó pod soncem, rahel 362 DvehMl, V | žalostnimi očmi: kam si se izgubil, moj sin? Tenko 363 DvehMl, V | Ko je dopisal to pismo, se mu je prelila iz srca bridkost, 364 DvehMl, VI | nanjo kakor večna ploha, pa se ni več zmenila zanje in 365 DvehMl, VI | je rekla gospa. ~Mana se ni prerekala, povezala je 366 DvehMl, VI | prerekala, povezala je culo in se je napotila k Hanci. Tam 367 DvehMl, VI | debelo žensko! Tresla si se, povešala si glavo in solze 368 DvehMl, VI | na njeni strani in da bi se nji sami spodobile vse tiste 369 DvehMl, VI | rekla tisti prvi večer, tako se je zgodilo: brž sem se privadila 370 DvehMl, VI | tako se je zgodilo: brž sem se privadila vsemu hudemu. 371 DvehMl, VI | žal beseda, še udarca, zdi se mi, da ne bi čutila. Dela 372 DvehMl, VI | mi, da ne bi čutila. Dela se ne bojim, pusto bi mi bilo 373 DvehMl, VI | pomoči ni zanjo." ~Hanca pa se je nasmehnila in je točila 374 DvehMl, VI | v nebesa, truda in skrbi se nikoli nisem bala. Ali mislila 375 DvehMl, VI | ali do smeha mi je, kadar se spominjam, kako sva obadva 376 DvehMl, VI | že napol odprt. Hitreje se je upanje razpuhtelo, nego 377 DvehMl, VI | medenih potokih, le otrok se razjoka, kadar zvé, da takih 378 DvehMl, VI | morda joka v Ameriki." ~Mana se je hudo prestrašila in je 379 DvehMl, VI | strah! Saj je pisal, da se mu dobro godi in da me ima 380 DvehMl, VI | in da me ima rad." ~Hanca se je nasmehnila. ~"Kaj mu 381 DvehMl, VI | nisi tudi ti pisala, da se ti dobro godi?" ~Mani se 382 DvehMl, VI | se ti dobro godi?" ~Mani se je srce stisnilo v tihem 383 DvehMl, VI | verjamem njemu, ne tebi, in se nič ne bojim." ~"Da bi le 384 DvehMl, VI | vaju je zmotilo, da sta se poslovila in da sta šla 385 DvehMl, VI | roko iskat nebes? Če sta se res imela rada, bi se bila 386 DvehMl, VI | sta se res imela rada, bi se bila držala trdno za roko, 387 DvehMl, VI | Tako si zdaj mislim, kadar se spominjam na tiste čase, 388 DvehMl, VI | bogastvo? Tako mu piši, pa se bodo kmalu posušile tvoje 389 DvehMl, VI | Veliko si obljubila!" se je zasmejala Hanca. "Ali 390 DvehMl, VI | zasmejala Hanca. "Ali sta se poslovila za petnajst let?" ~" 391 DvehMl, VI | za petnajst let?" ~"Bog se usmili!" se je prestrašila 392 DvehMl, VI | let?" ~"Bog se usmili!" se je prestrašila Mana. ~"Če 393 DvehMl, VI | je prestrašila Mana. ~"Če se nista poslovila za petnajst 394 DvehMl, VI | poslovila za petnajst let, se prisluženi doti že kar nocoj 395 DvehMl, VI | sprejela in pozdravila, če bi se povrnil ves siroten in beraški! 396 DvehMl, VI | zaloputnila duri za njim?" ~Mana se je vzdignila v postelji. ~" 397 DvehMl, VI | in pozdravila, kakor da se je vrnil vesel in bogat! 398 DvehMl, VI | težje in grenkejše. Zdelo se ji je, kakor da je bila 399 DvehMl, VI | par srebrnikov povrhu! Pa se povrne nekoč in bo spoznal 400 DvehMl, VI | V tem nemirnem spanju pa se ji je sanjalo, da nekdo 401 DvehMl, VI | strahoma. ~Prav počasi so se odprle duri in berač se 402 DvehMl, VI | se odprle duri in berač se je prikazal na pragu. Bos 403 DvehMl, VI | na čelo, od očesa dol pa se je vlekel preko lica tenek 404 DvehMl, VI | odprl je pest in na dlani se je krčilo živo srce, tako 405 DvehMl, VI | je vzkriknila od groze in se je prebudila; tudi Hanca 406 DvehMl, VI | je prebudila; tudi Hanca se je vzdramila. ~"Kaj se ti 407 DvehMl, VI | Hanca se je vzdramila. ~"Kaj se ti je sanjalo, Mana, da 408 DvehMl, VI | vsega krvavega!" ~"Nič se ne boj! Bog ne tepe takih 409 DvehMl, VI | zadremala. Ali komaj so se napravile sanje na svojo 410 DvehMl, VI | napravile sanje na svojo pot, se je vzdramila; iz izbe se 411 DvehMl, VI | se je vzdramila; iz izbe se je glasilo bolno vzdihovanje. ~" 412 DvehMl, VI | in vzglavje. Hôdi tiho in se ne zadevaj nikamor, da ne 413 DvehMl, VI | kuhala čaj, od dremavice se ji je ognjišče zibalo pred 414 DvehMl, VI | je in je šel dalje. Mana se je prestrašila in je zardela. ~ 415 DvehMl, VI | je stopil v kuhinjo. Mana se mu je umeknila in je vsa 416 DvehMl, VI | na dolgo in na široko!" se je smehljal. "Prestar sem 417 DvehMl, VI | tukaj? Šest goldinarjev, se mi zdi, nobena še ni imela 418 DvehMl, VI | poklicala gospa. Besedavi gost se je nasmehnil: "Še pridem! 419 DvehMl, VI | trepetala od strahu. V nedeljo se je napotila k Hanci. ~"Tako 420 DvehMl, VI | in nič ne prespana! Kako se ti godi?" ~Mana se je tiho 421 DvehMl, VI | Kako se ti godi?" ~Mana se je tiho nasmehnila. ~"Zdaj 422 DvehMl, VI | Mana pa je rekla: ~"Tja bi se vrnila, k tistim krojačem. 423 DvehMl, VI | kruha. ~"Vedela sem, da se ti bo hudo godilo!" je rekla. " 424 DvehMl, VI | to srce tako ranjeno, da se nikoli ne bo zacelilo." ~ 425 DvehMl, VI | za naju zadosti. Veliko se mi sanja o tebi, ali tako 426 DvehMl, VI | mi sanja o tebi, ali tako se mi sanja, da me je strah. 427 DvehMl, VI | in čakala bom verno, da se povrneš. Le ti me tako rad 428 DvehMl, VI | hudega. Pridi kmalu, ali če se ti zdi, pa me tja pokliči. 429 DvehMl, VI | pa me tja pokliči. Dobro se mi godi, stotisočkrat bodi 430 DvehMl, VI | Mana je zgenila pismo. ~Ko se je vračala na svoj žalostni 431 DvehMl, VII | tako postlano, zakaj bi se branil in cmeril on sam, 432 DvehMl, VII | vseh dežel sveta. Morda bi se naključilo, da dobi opravila, 433 DvehMl, VII | šel. Ko je stal na cesti, se je nasmehnil in je rekel: ~" 434 DvehMl, VII | brati. Brez doma – tako se spodobi nam, ki smo brez 435 DvehMl, VII | čez gore in doline, pa bi se mu bilo zdelo, da je stopil 436 DvehMl, VII | Ker ni vedel, kje da bi se odpočil, je stopil v zatohlo 437 DvehMl, VII | več ni bil truden. Ogledal se je po gostih in se je nasmehnil. ~" 438 DvehMl, VII | Ogledal se je po gostih in se je nasmehnil. ~"Sami bratje 439 DvehMl, VII | ljudje so bili; Pavletu se je zdelo, da govore med 440 DvehMl, VII | čašo in še tretjo in že se mu je zazdelo, da je bogat. ~" 441 DvehMl, VII | misli vesele in lahke, so se napravile samovoljno še 442 DvehMl, VII | pota. V tisto dolino so se napotile, kjer se smejó 443 DvehMl, VII | dolino so se napotile, kjer se smejó zoreče njive pod soncem 444 DvehMl, VII | brloga na svetlo cesto, se mu je zableščalo in zazibalo 445 DvehMl, VII | mojih tovarišev. Najprej so se napili od srda in žalosti, 446 DvehMl, VII | pošlji ob tej uri!" ~Komaj se je spomnil nanjo, je vztrepetal 447 DvehMl, VII | nanjo, je vztrepetal in se je iztreznil. Poldne je 448 DvehMl, VII | Poldne je bilo; napotil se je v tisto kuhinjo, kjer 449 DvehMl, VII | lasmi in črnimi očmi. Ozrl se je na Pavleta in ga je ogovoril 450 DvehMl, VII | Kaj bi, ko te ne razumem!" se je zasmejal Pavle. ~"Saj 451 DvehMl, VII | rekel Talijan. ~Nato sta se pomenila in izkazalo se 452 DvehMl, VII | se pomenila in izkazalo se je, da sta si tovariša v 453 DvehMl, VII | rekel Talijan: ~"Kaj bi se klatila po mestu ob tej 454 DvehMl, VII | Komaj sta v krčmo stopila, se je Pavletu res zazdelo, 455 DvehMl, VII | govoricah tega sveta. Pavletu se je celo zazdelo, da je slišal 456 DvehMl, VII | nisem," je rekel Pavle. "Če se gre za mal denar, pa dajmo." ~" 457 DvehMl, VII | bom prav gotovo dobil!" se je tiho nasmehnil Pavle. " 458 DvehMl, VII | ta krivonosec, kakor da se mu smilim." ~Zares je dobil 459 DvehMl, VII | vtretjič. ~"Zdaj pa izgubim," se je ves vesel nasmehnil, 460 DvehMl, VII | podobna je bila in Pavle se je razveselil. Položil je 461 DvehMl, VII | Talijanu: "Glej, že spotoma sem se bil namenil: trije tolarji 462 DvehMl, VII | odgovoril, temveč vstal je in se je ozrl po izbi. ~"Kdo pa 463 DvehMl, VII | Kdo pa je tebe klical, da se vtikaš v reči, ki te nič 464 DvehMl, VII | rjav in koščen v obraz, se je primajal skozi dim. Zdaj 465 DvehMl, VII | je rekel Talijanu; nato se je obrnil do Pavleta. "Če 466 DvehMl, VII | S kakšnim tolarjem?" se je nedolžno začudil Talijan. ~ 467 DvehMl, VII | si je mislil. "S kolom bi se že tepel, z nožem pa nisem 468 DvehMl, VII | nisem vajen." ~"Kako pa si se pritepel, siromak, v ta 469 DvehMl, VII | svoje pasti, ampak ogibljejo se tistih krajev, kjer je treba 470 DvehMl, VII | V štirinajstih dneh pa se lahko svet preobrne. Srečen 471 DvehMl, VII | Kaj še nisi kosil?" se je začudil Pavle. ~"Ne!" 472 DvehMl, VII | sem le gostač, zato ker se bojé mojih kovaških pesti. 473 DvehMl, VII | Pojdiva večerjat, saj se že mrači," ga je povabil 474 DvehMl, VII | Nikoli te ne bom terjal," se je zasmejal Pavle. ~Dolgo 475 DvehMl, VII | sedela v brlogu; še preden se je do dobrega znočilo, sta 476 DvehMl, VII | do dobrega znočilo, sta se napotila dalje, brez ceste 477 DvehMl, VII | trudni poldremavici, da se je še v sanjah nasmehnil: " 478 DvehMl, VII | spe na trdem kamnu." ~Ko se je ob poznem jutru predramil, 479 DvehMl, VII | rekel popotnikom. lzkazalo se je, da so spali. Eden izmed 480 DvehMl, VII | pripiše sebi!" ~Pavle pa se je vdano nasmehnil. ~"Kaj 481 DvehMl, VII | z njim? Kadar ga menjam, se začne poslednja nadloga. 482 DvehMl, VII | nadloga. Ali ni vseeno, če se začne nocoj, ali jutri? 483 DvehMl, VII | na pernici. ~Ob jutru pa se je Pavle vzdramil in je 484 DvehMl, VII | od groze. Zakaj sanjalo se mu je tole: v svoji bajti 485 DvehMl, VII | počasi, prav natihoma so se odprle duri in na pragu 486 DvehMl, VII | odprle duri in na pragu se je prikazala sirotna ženska. 487 DvehMl, VII | odprla je dlan in na dlani se je krčilo živo srce; ranjeno 488 DvehMl, VII | in vzkriknil od groze in se je vzdramil. ~"Zakaj molčiš 489 DvehMl, VII | je vprašal Hrvat. ~Pavle se je nasmehnil. ~"Ali mi daj 490 DvehMl, VII | Pojdiva med razbojnike, tam se pomeniva." ~Stopila sta 491 DvehMl, VII | obadva sta pila. Pavletu so se oči kmalu zameglile, njegove 492 DvehMl, VII | ostale žalostne. ~"Ozri se, poglej jih," je rekel Hrvat. " 493 DvehMl, VII | sence ne ukradel." ~Sklonil se je globoko in je govoril 494 DvehMl, VII | mizo. ~Nato je vstal in se je nasmehnil kakor v sanjah; 495 DvehMl, VII | oči in komaj je zadremal, se mu je zasanjalo, da se vozi 496 DvehMl, VII | se mu je zasanjalo, da se vozi z urno barko preko 497 DvehMl, VIII| VIII Še preden se je Hrvat vzbudil, je Pavle 498 DvehMl, VIII| Pavle tiho vstal, oblekel se je ter je naskrivoma stopil 499 DvehMl, VIII| močno v glavo; ko je vstal, se je opotekal in hiše so plesale 500 DvehMl, VIII| pojdem?" je premišljeval in se ni mogel domisliti. "K Manci,