Part, Chapter

 1 DvehMl, I   |        jih niso slišale? Nam, ki smo v dolini in v svetlobi in
 2 DvehMl, III |          je butil ob duri. ~"Kje smo?" je vprašal. ~"Ne daleč,"
 3 DvehMl, III |         vprašal popotnika: ~"Ali smo že daleč in kje smo?" ~Popotnik
 4 DvehMl, III |          Ali smo že daleč in kje smo?" ~Popotnik ga je najprej
 5 DvehMl, III |           Naveličal se boš! Zdaj smo že blizu do nemške zemlje
 6 DvehMl, IV  |           Šla si za srečo, kakor smo mi vsi šli, kakor so jo
 7 DvehMl, V   |         tisočkrat petsto! Delali smo, da so shrambe in kašče
 8 DvehMl, V   |          Preveč nas je in preveč smo delali; zdaj je tam toliko
 9 DvehMl, VI  |        in bridkost. Tista je, ki smo jo občutili mi vsi, kolikor
10 DvehMl, VI  |         nas je šlo v svet. Sreče smo šli iskat, pa smo našli,
11 DvehMl, VI  |          Sreče smo šli iskat, pa smo našli, kar smo imeli že
12 DvehMl, VI  |         iskat, pa smo našli, kar smo imeli že od nekdaj: trud
13 DvehMl, VII |          tako se spodobi nam, ki smo brez sreče." ~Prejšnje čase
14 DvehMl, VIII|          si ležal pred durmi, pa smo te pobrali. Kaj naj bi te
15 KrcmEl, I   |         nami, o župnik? Grešniki smo res, ali nikoli ne tako
16 KrcmEl, I   |          bila polna in prepevali smo veseli." ~Župniku pa je
17 KrcmEl, I   |         pamet mu odpoveduje. Kaj smo storili in kako smo ravnali,
18 KrcmEl, I   |          Kaj smo storili in kako smo ravnali, da nas zmerja z
19 KrcmEl, I   |     zlovoljni in užaljeni. ~"Kaj smo storili, da nas pred Bogom
20 KrcmEl, I   |         šlo to nebo nad nami, ki smo ga bili vajeni; ali kakor
21 KrcmEl, I   |          pogreznili ti hribi, ki smo jih gledali od nekdaj. Dokler
22 KrcmEl, I   |         brez števila; ali vajeni smo bili teh besed in teh oči
23 KrcmEl, I   |        bili teh besed in teh oči smo bili vajeni; njegova pridiga
24 KrcmEl, I   |          in priprošnjik? Osameli smo, sirote – kaj bo z nami,
25 KrcmEl, I   |          sram jih je bilo. ~"Ali smo bili otroci samosrajčniki,
26 KrcmEl, I   |        otroci samosrajčniki, ali smo bili gospodarji te lepe
27 KrcmEl, I   |        da bi nas ociganil. Mi pa smo farani osojniški ... izkusil
28 KrcmEl, I   |      Zakaj mi, farani osojniški, smo bistri ljudje!" ~Ko se je
29 KrcmEl, II  |          rekel je: ~"Povečerjali smo, zdaj pa še molimo, da se
30 KrcmEl, III |          veseljačimo hujše, nego smo prej veseljačili, ne lenarimo
31 KrcmEl, III |           ne lenarimo bolj, nego smo prej lenarili – odkod ta
32 KrcmEl, III |     pravične tiste sanje. Zbrali smo se in smo rekli: Kaj bomo
33 KrcmEl, III |          sanje. Zbrali smo se in smo rekli: Kaj bomo čakali,
34 KrcmEl, III |        prijazno besedo: ~"Dovolj smo si ogledali to žalost, zdaj
35 KrcmEl, IV  |     vprašala ženska. "Še Bog, da smo rešili, kar se je rešiti
36 KrcmEl, V   |     zmešal? Kdo nas je gonil, da smo lenarili in razsipali ter
37 KrcmEl, VI  |   Pozdravljeni, sinovi!" ~"Kakor smo rekli, tako smo storili.
38 KrcmEl, VI  |            Kakor smo rekli, tako smo storili. Prišli smo, da
39 KrcmEl, VI  |         tako smo storili. Prišli smo, da si vzamemo domovino,
40 SimnuS, I   |         se časi; tista stvar, ki smo ji rekli pravica, ali je
41 SimnuS, III |    zgodnji starci; prah in ogenj smo dihali od jutra do mraka;
42 SimnuS, III |        iblajtarski pameti, mi pa smo kristjani!" ~"Naj oblastnija
43 SimnuS, V   |    dolgem in resnobnem preudarku smo sklenili mi občinski možje
44 SimnuS, VI  | Iblajtarja! Razbojnika! Kaj zato smo vaju postavili za varuha
45 SimnuS, VI  |        roga in posmehuje! Iskali smo pravice v potu svojega obraza,
46 SimnuS, VII |   premagani vojščaki. ~"Lepo reč smo ugenili, lepo in čedno reč!"
47 SimnuS, VII |          jim o nebesih, kakor da smo spravili najobilnejšo letino.
48 SimnuS, VII |          vas, jo razpečajte! Kar smo videli sinoči, smo gledali
49 SimnuS, VII |           Kar smo videli sinoči, smo gledali s slepimi očmi.
50 SimnuS, VII |          je klatil po dolini, ko smo spali. Bog sam vedi, če
51 SimnuS, VII |        sedel sinoči med nami, ko smo sodili njega in njegovo
52 SimnuS, VII |       Občani osojniški, opravili smo! Časa in besed bi bilo škoda,
53 SimnuS, VII |        svojega biriča: ~"Zadosti smo se nagledali teh nevernikov
54 SimnuS, VII |          škoda je vseh besed, ki smo jih potrosili zanje! Ker
55 SimnuS, VIII|  privoščijo! Mi jim pokažimo, da smo ljudje in ne živina! Napravimo