Part, Chapter

 1 DvehMl, I   |         sama zaukala in zapela. ~"Prav nič ne bom odlašal," je
 2 DvehMl, II  |        vesela." ~Ali Mana ni bila prav nič vesela. Ves lepši je
 3 DvehMl, II  |          pojdiva," je rekel Pavle prav tiho in ni izpraznil kozarca,
 4 DvehMl, III |   preselila v drug voz, ki ni bil prav nič lepši in prijaznejši
 5 DvehMl, III |           na obrazih!" je rekel. "Prav tako so se napotili sreče
 6 DvehMl, III |          se napotili sreče iskat, prav tako so stavili v to žalostno
 7 DvehMl, III |           onkraj morja. Ampak, če prav pomislim, se mi le zdi,
 8 DvehMl, III |       kakor zakleto je! Zdi se mi prav zares, da je huda ura blizu!
 9 DvehMl, IV  |          rekla v svoji žalosti. ~"Prav zares ti ne bo nič dobrega!"
10 DvehMl, IV  |           bo godilo slabo, če boš prav ravnala in če boš ubogala.
11 DvehMl, V   |      iščejo brez nehanja, ko sami prav dobro vedo, da ne bodo našli
12 DvehMl, VI  |          obadva upala, on in jaz. Prav tako nama je bilo, kakor
13 DvehMl, VI  |            je vprašala strahoma. ~Prav počasi so se odprle duri
14 DvehMl, VII |       rekel Talijan. ~"Zdajle bom prav gotovo dobil!" se je tiho
15 DvehMl, VII |         je noč topla in mirna, je prav prijetno; ali časih nas
16 DvehMl, VII |         Le naprej!" je zaklical. ~Prav počasi, prav natihoma so
17 DvehMl, VII |           zaklical. ~Prav počasi, prav natihoma so se odprle duri
18 KrcmEl, I   |         se nam bo ob sodnem dnevu prav hudo godilo, bo tvoja molitev
19 KrcmEl, I   |        Dolgo in hudo so žalovali; prav do hriba se je razlegalo
20 KrcmEl, II  |         je pomislil. ~"To je bilo prav tisto noč, ko je župnik
21 KrcmEl, II  |        sto klafter in še globlje, prav do pekla – s temi rokami
22 KrcmEl, II  | zabavljive so bile njegove oči in prav tako prečudno gibek in uren
23 KrcmEl, II  |            čemu me je bilo strah. Prav dobro sem čutil vrv okoli
24 KrcmEl, II  |            In sem se res prizibal prav do mesta. Čemu bi se ne
25 KrcmEl, III |           in sedel je nenadoma in prav resnično med samimi cekini.
26 KrcmEl, III |           so rekli, da je govoril prav in po pameti. In še bolj
27 KrcmEl, III |         pred hišo, pa se je vrnil prav tako bled. ~Nato so vstali
28 KrcmEl, IV  |         klanec je stopil Grajžar, prav tako upognjen in betežen,
29 KrcmEl, IV  |        rekli, da si, torej si!" ~"Prav si povedal, žid! Štel bom
30 KrcmEl, IV  |         Tudi to sem rekel, vse si prav povedal." ~"In navsezadnje
31 KrcmEl, IV  |          sem govoril. In zdaj sem prav resnično sklenil, da se
32 KrcmEl, IV  |     kadilo. ~"Ničesar ni pozabil, prav ničesar ne!" je zavzdihnil
33 KrcmEl, V   |      ptice nad to faro osojniško; prav dobro sem jih razločil.
34 SimnuS, II  |         sta se napotila k županu. Prav nič prijazno ni gledal župan,
35 SimnuS, II  |          ni gledal župan, tudi ni prav nič prijazno pozdravil. ~"
36 SimnuS, II  |         devetindevetdeseta!" ~"Še prav zares!" je podkrižal star
37 SimnuS, III |           je izpregovoril ~"Je že prav, da gresta, ampak kolikor
38 SimnuS, III |          prišli skoraj do meje. ~"Prav nič se nisi zmotil, Andrejec!"
39 SimnuS, VI  |          porodila v njegovem srcu prav ob tistem času, ko so se
40 SimnuS, VI  |      zaradi tega spoznanja ni bil prav nič žalosten; celo nasmehnil
41 SimnuS, VI  |          razumen, pa ni odgovoril prav nič prijazno: ~"Telo je
42 SimnuS, VI  |         povodnji in slabe letine. Prav ponižna je prišla, samo
43 SimnuS, VII |         so molčali osramočeni; in prav natihoma, prav naskrivoma
44 SimnuS, VII |     osramočeni; in prav natihoma, prav naskrivoma je lezel v srce
45 SimnuS, VII |      izdihnil že zdavnaj in da ni prav nič kolovratil; pač si sam
46 SimnuS, VIII|           se je tresel Andrejec. ~Prav tako je odgovoril in prav
47 SimnuS, VIII|         Prav tako je odgovoril in prav tako se je tresel tudi Martinec. ~
48 SimnuS, VIII|      Tisti, ki je prisedel, pa je prav prijazno govoril nadalje: ~"