Part, Chapter

 1 DvehMl, I   |       vriskajo tam doli! – Mimo sva šla, sama si videla, tam
 2 DvehMl, I   |         imava; mlada sta, kakor sva midva mlada; ustvarjena
 3 DvehMl, I   |         v zibeli sojena!" ~"Zlo sva storila, ker sva se rodila.
 4 DvehMl, I   |            Zlo sva storila, ker sva se rodila. Zibel ne sodi
 5 DvehMl, I   |         bi videla do konca – pa sva jokala in vzdihovala brez
 6 DvehMl, I   |  vzdihovala brez nehanja! Stala sva v hlevu, brez vode in krme,
 7 DvehMl, I   |   strani se križajo pota! Mlada sva obadva – stopila sva komaj
 8 DvehMl, I   |      Mlada sva obadva – stopila sva komaj na cesto, pa sva se
 9 DvehMl, I   |  stopila sva komaj na cesto, pa sva se razjokala; zdaj pa sva
10 DvehMl, I   |       sva se razjokala; zdaj pa sva izpregledala, vriskaje pojdeva
11 DvehMl, I   |      najina bridkost? Za zmerom sva jo pokopala! Ali čuješ,
12 DvehMl, I   |       je spremenilo, Pavle, ker sva bila žalostna do smrti.
13 DvehMl, I   |   bridkosti ni več v nji. Rekla sva, da se posloviva, pa sva
14 DvehMl, I   |        sva, da se posloviva, pa sva si dala roko za veselo svatovanje!" ~
15 DvehMl, I   |       ali pojejo svatje. ~"Prej sva jokala, ko so oni vriskali;
16 DvehMl, I   |        zapela tudi onadva. ~"Pa sva bila samotna, pa sva se
17 DvehMl, I   |         Pa sva bila samotna, pa sva se skrivala kakor gobavca,"
18 DvehMl, I   |        se je smejal Pavle. ~"Pa sva jokala, kakor dvoje sirot
19 DvehMl, I   |       Zato naju pozdravlja, ker sva vesela, kakor je sama, in
20 DvehMl, I   |    božja roka ukazala. Kajžarja sva bila, nisva več kajžarja.
21 DvehMl, I   |    nisva več kajžarja. Žalostna sva bila, nisva več žalostna.
22 DvehMl, I   |       se je svet spremenil, ali sva se midva spremenila?" je
23 DvehMl, I   |       ves začuden. ~"Spremenila sva se midva in svet se je z
24 DvehMl, II  | vzkliknil. "Ali nisva ukala, ko sva se napravljala na pot? Čemu
25 DvehMl, II  |         ta voda v očeh? Stopila sva na to cesto, zdaj pojdiva,
26 DvehMl, II  |     rekel Pavle. "Tudi spomladi sva nekoč tako stala pod bukvo." ~"
27 DvehMl, II  |      stala pod bukvo." ~"Takrat sva se smejala, še v usta sva
28 DvehMl, II  |       sva se smejala, še v usta sva lovila kaplje," je rekla
29 DvehMl, II  |    govori. Ali več ne veš, kako sva rekla? Dokler se bova imela
30 DvehMl, III |         potepajo brez posla. To sva zdaj ustanovila, pa reciva
31 DvehMl, III |  Znanega človeka ni tukaj, sama sva z Lojzetom. Kadar se povrnem,
32 DvehMl, IV  |         Hanca. ~"Ni; ampak tako sva se zgovorila, da pišem na
33 DvehMl, VI  |        kadar se spominjam, kako sva obadva upala, on in jaz.
34 DvehMl, VI  |       nad vami stanujem, soseda sva." ~Mana je strmela nanj
35 DvehMl, VI  |      nasmehnil: "Še pridem! Saj sva soseda!" in je šel. ~Mana
36 DvehMl, VII |     tukaj, ali so ljudje, kakor sva midva," je odgovoril Talijan. ~
37 DvehMl, VIII|         zaradi tistih časov, ko sva se rada imela! – Čez gore
38 DvehMl, VIII|         ljuba duša, tako je: ko sva se poslovila, sem dal besedo
39 KrcmEl, II  |          pod tisto jablan, kjer sva sklenila ljubezen za zmerom." ~
40 KrcmEl, II  |            Zdaj bo leto dni, ko sva si v roko segla," je rekel
41 KrcmEl, II  |           Na to klop sédi, kjer sva takrat sedela. Nisem ti
42 KrcmEl, II  |      tisto noč in tisto uro, ko sva sklenila ljubezen, se mi
43 KrcmEl, V   |       Joj domovini!" ~"Predolgo sva vedrila. Še tri ure morda,
44 KrcmEl, VI  |         Kakor nespametna otroka sva živela in trosila, zdaj
45 SimnuS, VI  |       Telo je bilo najino, telo sva čuvala, tam leži, kjer je
46 SimnuS, VIII|         počasi daje! – Glej, že sva v dolini! Adijo, pa da se