Part, Chapter

 1 DvehMl, I   |    izmed sestrá; sedemnajst let ji je bilo. ~Šla sta skozi
 2 DvehMl, I   |           sodba je in kajžar se ji ne upiraj." ~"Zatorej praviš,
 3 DvehMl, I   |    močnejša in nič lepša. Pa se ji godi dobro pri gospôdi,
 4 DvehMl, I   |         jemal beračico in da bi ji dajal vbogajme; sama si
 5 DvehMl, II  |        je ozrl na Mano, pokimal ji je v slovo, nato je šel
 6 DvehMl, II  |        brate in sestre. Tako se ji je zazdelo, kakor da jih
 7 DvehMl, II  |         je stopila na cesto, so ji bile noge težke, kakor da
 8 DvehMl, IV  |       si hodila ves dan?" ~Mana ji je pogledala v oči in Hanca
 9 DvehMl, IV  |        jo je vzbudila Hanca, ko ji je posvetila s svečo v obraz.  "
10 DvehMl, IV  |   spoznala, kje da je; težko se ji je storilo, zakaj nikoli
11 DvehMl, IV  |         Mana je pila čaj in kri ji je šinila v lica. ~"Dolgo
12 DvehMl, IV  |         in se je oblekla. Hanca ji je prinesla kave in kruha. ~"
13 DvehMl, IV  |    prestopila prag; pokazali so ji pot na dvorišče. Tam je
14 DvehMl, IV  |      potrkala na duri in odprla ji je postavna, debela ženska,
15 DvehMl, IV  |        si ti naša dekla?" ~Mana ji je dala list. ~"Le naprej
16 DvehMl, IV  |        zatajila solze, da bi se ji ne smejali. ~"Zakaj me žalijo,
17 DvehMl, IV  |         v svojem srcu. Gospa pa ji je očitala in jo je učila: "
18 DvehMl, IV  |       je na stol in ustna so se ji tresla od zatajenega ihtenja. ~"
19 DvehMl, V   |         bi jo pozdravil? Ali bi ji rekel žal besedo in bi jo
20 DvehMl, V   |    Stopim, če je treba." ~"Reci ji, da se mi dobro godi, da
21 DvehMl, VI  |   zmenila zanje in tudi do joka ji ni več bilo. Le dni je štela.
22 DvehMl, VI  |    težje in grenkejše. Zdelo se ji je, kakor da je bila ogoljufala
23 DvehMl, VI  |       tem nemirnem spanju pa se ji je sanjalo, da nekdo pritajeno
24 DvehMl, VI  |   globoko, trepetala je in mraz ji je bilo pod odejo. Zaspala
25 DvehMl, VI  |        njih!"  Ko je pozvonila, ji je odprl postaren, bradat
26 DvehMl, VI  |     kuhala čaj, od dremavice se ji je ognjišče zibalo pred
27 DvehMl, VI  |         doto!" je rekla. ~Hanca ji je s srepim očesom pogledala
28 DvehMl, VI  |         žalijo mi srca." ~Hanca ji je prinesla vina in kruha. ~"
29 DvehMl, VI  |       je popila ves kozarec, so ji lica zardela. Pogledala
30 DvehMl, VI  |        in ne sramote!" ~Vdrugič ji je stisnila Hanca lica med
31 DvehMl, VI  |      gospa. ~"Mana!"  Pogledala ji je v obraz in je namršila
32 DvehMl, VI  |       in nanj in še v spanju so ji tekle solze čez lica do
33 DvehMl, VII |      stoji Mana, tako blizu, da ji voda pljuska do nog. ~"Pozdravljen!"
34 DvehMl, VIII|         prestrašena. Tudi Lojze ji je pogledal v obraz in se
35 KrcmEl, III |        srečna in zadovoljna, da ji ni enake na svetu. V ponedeljek
36 KrcmEl, III |       je tako čudežna, da bi se ji človek smejal, če bi ne
37 KrcmEl, V   |        da bi jo gojile in da bi ji stregle; ali naše srce je
38 KrcmEl, VI  | posekati in skrbno je pazil, da ji zidarji niso ranili korenin. ~"
39 KrcmEl, VI  |         se bila oglasila, bi se ji zasmejal naglas. Ko je izpraznil
40 SimnuS, I   |       časi; tista stvar, ki smo ji rekli pravica, ali je umrla,
41 SimnuS, III |          kdo bi se prerekal! Ni ji treba, postavi, skrbeti
42 SimnuS, III |         v sramoto in zasmeh, pa ji bodo, mislim, zagradili
43 SimnuS, III |        naj zmoto popravi; dajmo ji prilike in časa, da bo naša
44 SimnuS, VI  |       bi se prerekal? Dajal sem ji, kar je terjala in sem bil
45 SimnuS, VI  |       večernih urah; in tako se ji godi, kakor da me je čudoma