Part, Chapter

 1 DvehMl, I   |         vesela, nego kdaj poprej. Ljudje, ki sta jih srečavala, so
 2 DvehMl, II  |     poslušaj, kar kvasijo hudobni ljudje," je rekel Pavle. "Midva
 3 DvehMl, II  |           V veži postojva, mestni ljudje ne zapirajo zgodaj." ~Stala
 4 DvehMl, III |           pisal! Hude ure se bojé ljudje! Hudi uri se pravi pri vas
 5 DvehMl, IV  |         Tam v naših krajih nosijo ljudje srce na dlani in ga zafrečkajo
 6 DvehMl, IV  |        Tam ti ne bo hudega, dobri ljudje so!" ~Šli sta po ulici,
 7 DvehMl, IV  |     udarim, dokler me ne ugrizne, ljudje pa so hujši od živine! Kar
 8 DvehMl, IV  |       večer, ko zaspati ne morem. Ljudje, ki sem pri njih, me imajo
 9 DvehMl, V   |         in sam! Ali na cesti ležé ljudje, ki so delali po dvajset
10 DvehMl, V   |          opravil pa ne bi nič. So ljudje, ki vstajajo navsezgodaj,
11 DvehMl, V   |         okusil, kako da živé taki ljudje!" ~Pavle je pogledal Lojzetu
12 DvehMl, V   |           živel, kakor živé tisti ljudje, ki iščejo skorje na cesti!" ~
13 DvehMl, VI  |     preden je pozvonila. ~"Kakšni ljudje so pač tukaj? Naj bodo blagi
14 DvehMl, VII | jozafatsko dolino, kjer so zbrani ljudje od vseh dežel sveta. Morda
15 DvehMl, VII |           razcapani, napol pijani ljudje so bili; Pavletu se je zdelo,
16 DvehMl, VII |         Bogastva ni tukaj, ali so ljudje, kakor sva midva," je odgovoril
17 DvehMl, VII |          je bil tesan in zadušen; ljudje, ki jih je videl Pavle tam,
18 DvehMl, VIII|         Mana. ~"Zdrav na vso moč. Ljudje iz naših krajev ne zbolé
19 KrcmEl, I   |    zrahljal. – Zatorej vam povem, ljudje krščanski: ne mislite nase
20 KrcmEl, I   |      farani osojniški, smo bistri ljudje!" ~Ko se je zaokrenil vdrugič,
21 KrcmEl, III |            nego tuje zlató. Mladi ljudje ne mislijo več po tej pameti,
22 KrcmEl, III |         hrvaških in drugih farah. Ljudje sami niso vedeli, kedaj
23 KrcmEl, III |     podvil svetilko. ~"Polnoč bo, ljudje božji!" ~Cigan je stopil
24 KrcmEl, III |          so se zašibila kolena. ~"Ljudje! Sosedje! Hlapec!" je klical
25 KrcmEl, IV  |          je kričal: ~"Na pomagáj, ljudje, na pomagáj!" ~Kovač je
26 KrcmEl, IV  |         sem ga mislil. – Tako je, ljudje božji, če je človek nagle
27 KrcmEl, IV  |            Zakaj tukaj ne gasite, ljudje krščanski?" je kričal Elija. ~
28 KrcmEl, IV  |        sreče! Kar je med nami, se ljudje obešajo ter pobijajo in
29 KrcmEl, VI  |        duše puntarjev!" ~Kmalu so ljudje slišali in spoznali, kakšne
30 KrcmEl, VI  |          kakor trkanje s kozarci. Ljudje so poslušali in so se križali. ~"
31 SimnuS, I   |          življenja. V mestu pa se ljudje hitreje starajo, nego na
32 SimnuS, I   |           zaspal. Ampak prišli so ljudje in so rekli: ~"Glejte ga,
33 SimnuS, I   |        vstal. ~"Saj sem rekel, oj ljudje, da bi rajši v izbi umrl!" ~
34 SimnuS, I   |         Kakšni kraji so in kakšni ljudje? Ali bom še spoznal rodno
35 SimnuS, II  |           pa je onstran kolovoza, ljudje božji?" ~Vsi so pogledali
36 SimnuS, III |          se na zemlji sosedovi. ~"Ljudje božji, kaj bi se ljutili?"
37 SimnuS, III |         obadva hkrati: ~"Mirujte, ljudje božji; naj razsodi pametna
38 SimnuS, III |        sta vzkliknila: ~"Mirujte, ljudje božji!" ~Nato pa je izpregovoril
39 SimnuS, V   |   zapravlja pravica z njim! Blagi ljudje, ki se zdaj prerekajo preko
40 SimnuS, VII |         čedno reč!" je pomislil. "Ljudje pa spe in sanja se jim o
41 SimnuS, VIII|           Mi jim pokažimo, da smo ljudje in ne živina! Napravimo
42 SimnuS, VIII|     vzdihovanje, ki so ga slišali ljudje celó v postelji, če je bilo
43 SimnuS, VIII|           občina in ne osojniška. Ljudje niso dognali, kaj da bi