| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] sapo 1 satan 1 satanov 1 se 1692 sebe 2 sebi 10 seboj 26 | Frequency [« »] ----- 4402 je 2198 in 1692 se 1031 da 842 v 831 pa | Ivan Cankar Troje povesti IntraText - Concordances se |
Part, Chapter
501 DvehMl, VIII| Bi šel; po suhi zemlji bi se preberačil od dežele do 502 DvehMl, VIII| prednjo in bi rekel: Usmili se lačnega romarja, daj mu 503 DvehMl, VIII| zaradi tistih časov, ko sva se rada imela! – Čez gore in 504 DvehMl, VIII| Čez gore in doline bi se preberačil, čez morje pa 505 DvehMl, VIII| k Manci, vse drugam sem se bil namenil takrat, ko mi 506 DvehMl, VIII| Hrvat vero in dušo. Tja sem se bil namenil, kamor jih gre 507 DvehMl, VIII| petdeset in po sto na dan in se nobeden več ne vrne. Da 508 DvehMl, VIII| niso vedele kam, tudi noge se niso zmenile, kod da hodijo 509 DvehMl, VIII| drži cesta. Kakor v omotici se je opotekal iz ulice v ulico. 510 DvehMl, VIII| skorjo in je rekel: "Vse se je izpolnilo, kakor je bilo 511 DvehMl, VIII| skorje na cesti, in ne godi se mi najslabše med njimi: 512 DvehMl, VIII| vendarle sem našel." ~Ko se je znočilo, se je prikradel 513 DvehMl, VIII| našel." ~Ko se je znočilo, se je prikradel na fabriško 514 DvehMl, VIII| preko nebá, le malokdaj se je zasvetila zvezda; hladen 515 DvehMl, VIII| veter je pihal. ~"Da bi se le ne ulilo to noč," je 516 DvehMl, VIII| in mraza še ne." ~Ko so se oči privadile temi, se je 517 DvehMl, VIII| so se oči privadile temi, se je ozrl po dvorišču in zdelo 518 DvehMl, VIII| ozrl po dvorišču in zdelo se mu je, da vidi pod zidom 519 DvehMl, VIII| senc; nobena izmed njih se ni ganila. ~"Bratje so mi," 520 DvehMl, VIII| Veselih sanj ni bilo; truden se je premetaval po črnem prahu 521 DvehMl, VIII| prahu do zgodnjega jutra. Ni se še danilo, ko se je vzdramil; 522 DvehMl, VIII| jutra. Ni se še danilo, ko se je vzdramil; splezal je 523 DvehMl, VIII| bilo teden dni; misli so se mu zmedle in zamotale, razločil 524 DvehMl, VIII| časa. Kadar je bil truden, se je zgrudil, pa ni vprašal, 525 DvehMl, VIII| kadar si je odpočil ter se prespal, je vstal in se 526 DvehMl, VIII| se prespal, je vstal in se je napotil, pa ni vprašal, 527 DvehMl, VIII| mu otopele, komaj da so se še genile, v srcu pa ni 528 DvehMl, VIII| več kozarca pred seboj, pa se tiho smeje in bi ne čutil 529 DvehMl, VIII| ponoči skozi neznano ulico, se mu je zazdelo, da sliši 530 DvehMl, VIII| in preklinjalo, nato pa se je ves trušč izgubil v daljavi. 531 DvehMl, VIII| izgubil v daljavi. Nekoč se mu je tudi zazdelo, da je 532 DvehMl, VIII| srečal na ulici, ali pa se je bil v svoji omotici izgubil 533 DvehMl, VIII| razbojniško krčmo. Talijan se mu je naglas zasmejal in 534 DvehMl, VIII| mu je naglas zasmejal in se ni več zmenil zanj. ~Preden 535 DvehMl, VIII| zmenil zanj. ~Preden so se mu vse misli zatemnile od 536 DvehMl, VIII| Razmeknile in poizgubile so se mu misli, kakor da je bil 537 DvehMl, VIII| pihnil mednje. Izgubila pa se je z njimi tudi vsa skrb 538 DvehMl, VIII| uho prijazen glas: ~"Nič se ne boj, Pavle, nič se ne 539 DvehMl, VIII| Nič se ne boj, Pavle, nič se ne boj!" ~Ko se je prebudil 540 DvehMl, VIII| Pavle, nič se ne boj!" ~Ko se je prebudil iz dolgih, težkih 541 DvehMl, VIII| izbi, kako sem prišel?" se je začudil Pavle. ~"Tudi 542 DvehMl, VIII| kruha in slanine. ~"Ni se ti najbolje godilo," je 543 DvehMl, VIII| zdrav in močan, kakor da se je bil do dobrega prespal 544 DvehMl, VIII| prišel Lojze v Ljubljano, se je najprej napil, nato pa 545 DvehMl, VIII| je najprej napil, nato pa se je napotil, da poišče Mano. 546 DvehMl, VIII| Potrkal je močno, da so se duri stresle. ~"Kdo je zunaj?" 547 DvehMl, VIII| ji je pogledal v obraz in se je nasmehnil. ~"Saj sem 548 DvehMl, VIII| lagalo. V očeh in na licih se ti poznajo solze." ~"Sédi 549 DvehMl, VIII| ljuba duša, tako je: ko sva se poslovila, sem dal besedo 550 DvehMl, VIII| debelo nalagal. Ampak zdaj se mi zdi: če že pošte prenašaš, 551 DvehMl, VIII| da mu je hudo – prikazal se mi je, kakor je, ves žalosten." ~" 552 DvehMl, VIII| kar precej piši, da naj se vrne, odkoder je prišel. 553 DvehMl, VIII| odkoder je prišel. Pa nikar se ne laži, da si gosposka 554 DvehMl, VIII| pišem, da sem žalostna, se ne povrne." ~"Je že narobe. 555 DvehMl, VIII| Piši mu, da si vesela, pa se ti koj obesi. Piši mu, da 556 DvehMl, VIII| iz miznice. Nenadoma pa se je vsa prestrašila. ~"Saj 557 DvehMl, VIII| pozna, ampak dal je. Zdaj se le bojim, da ne zapije teh 558 DvehMl, VIII| sladko kakor tisto noč. Nič se ni spremenilo, od nikoder 559 DvehMl, VIII| srce vse veselo in bridkost se je razpuhtela, kakor da 560 DvehMl, VIII| Vprašala je Hanco, Hanca pa se je nasmehnila in rekla: ~" 561 DvehMl, VIII| velik praznik je bil, ko se je Pavle pripeljal. Tako 562 DvehMl, VIII| na cesti. Brez besed sta se pozdravila z Mano; oči so 563 DvehMl, VIII| je vprašal. ~"Kaj da bi?" se je zasmejal Pavle. "Tako 564 DvehMl, VIII| Svatujta vidva, jaz pa se ogledam malo po teh lepih 565 DvehMl, VIII| po teh lepih krajih, nato se vrnem v Ameriko; nemirna 566 DvehMl, VIII| nemirna je moja kri." ~Ozrl se je na Hanco in je rekel: ~" 567 DvehMl, VIII| bo druščina!" ~"Šla bi," se je veselo zasmejala Hanca. ~ 568 DvehMl, VIII| namršil obrvi. ~"Za Malnarja se piše in Tone mu je ime." ~ 569 DvehMl, VIII| storil je nesrečno smrt. Sto se jih je lani zadušilo pod 570 DvehMl, VIII| kdo bi jih štel? Če bi se jokali za vsakim posebej, 571 DvehMl, VIII| vzdignil svoj kozarec. ~"Ali se še bojiš, Mana, za najino 572 DvehMl, VIII| srečo?" je vprašal. ~"Nič se ne bojim," je odgovorila 573 KrcmEl, I | na prisojnih rebrih so se razprostirali vinogradi, 574 KrcmEl, I | vinogradi, na osojnih pa so se vzpenjali sočni pašniki 575 KrcmEl, I | sredi polja. Iznad vrta se je razgledaval beli zvonik 576 KrcmEl, I | štel; štel je domove, ki so se veseli in bahati vrstili 577 KrcmEl, I | pisano bogastvo, kamor se je ozrl. Zasvetile so se 578 KrcmEl, I | se je ozrl. Zasvetile so se mu oči, ustna so se mu nasmehnila 579 KrcmEl, I | Zasvetile so se mu oči, ustna so se mu nasmehnila zadovoljno 580 KrcmEl, I | hribom, tiha senca od neba se je spustila na njive in 581 KrcmEl, I | na njive in vrtove. Tedaj se je oglasila pesem iz doline, 582 KrcmEl, I | bledela večerna zarja. ~Tujec se je nasmehnil, ko je zaslišal 583 KrcmEl, I | stopil s hriba, a takrat se je spustila dolga črna senca 584 KrcmEl, I | Za silo že imamo, kaj bi se še nadalje upirali in pehali!" ~ 585 KrcmEl, I | je vzklila pšenica; komaj se je postrani ozrl na vinograd, 586 KrcmEl, I | po pravici vesel. Zdaj pa se poti in ubija, pa ni nič 587 KrcmEl, I | vrhanih bokalov, še preden se je znočilo. In ko je to 588 KrcmEl, I | glavo in srce, naveličal se je vzdihovanja in tarnanja 589 KrcmEl, I | tarnanja ter je vriskal, da se je razlegalo do hriba ... ~ 590 KrcmEl, I | do hriba ... ~Župnik, ki se je od zdavne svoje mladosti 591 KrcmEl, I | večerih slonel ob oknu ter se oziral po fari z bridkostnim 592 KrcmEl, I | frfotali kraj čela; zdelo se mu je, da ga pozdravljajo 593 KrcmEl, I | voščijo lahko noč; in zdelo se mu je tudi, da mu prijazno 594 KrcmEl, I | mu prigovarjajo: "Čemu bi se jezil nad nami, o župnik? 595 KrcmEl, I | milost več ne dosegla. Pa če se nam bo ob sodnem dnevu prav 596 KrcmEl, I | Grešé do zadnje kaplje, pa se čudijo z nedolžnim srcem: 597 KrcmEl, I | zasenčile vse nebo, dolina pa se je potopila v črno jezero. 598 KrcmEl, I | potopila v črno jezero. Župnik se je pokrižal: "Bog nas varuj 599 KrcmEl, I | Jernej?" ~"Kaj da bi videl?" se je začudil hlapec. ~Tudi 600 KrcmEl, I | vprašal župnik, ali župan se je zasmejal. ~"Nisem gledal 601 KrcmEl, I | Tudi ne bodo videli, kadar se prikaže nad to lepo dolino 602 KrcmEl, I | nikamor, zakaj njegova noga se ni dotaknila zemlje. Pa 603 KrcmEl, I | ni dotaknila zemlje. Pa se je veselil v svojem malobrižnem 604 KrcmEl, I | njegova butara in kakor se mu je krivil hrbet pod njo, 605 KrcmEl, I | lahkonogega, brezdomnega, ter se je poigral z njim kakor 606 KrcmEl, I | počasi in okorno; noge so se mu udirale v zemljo do kolen. 607 KrcmEl, I | župnik na prižnico. Roke so se mu tresle, na njegovo lice 608 KrcmEl, I | trideset dolgih let; bojim se, da še teden dni več ne 609 KrcmEl, I | teden dni več ne bom. Če se vam je godilo dobro, ali 610 KrcmEl, I | je godilo dobro, ali če se vam je godilo slabo, nikoli 611 KrcmEl, I | razfrfotalo, raztopilo se je vaše življenje, kakor 612 KrcmEl, I | plesali ter ste čakali, da se vam prikaže Matjaževo kraljestvo, 613 KrcmEl, I | Matjaževo kraljestvo, kadar se zvrnete pod mizo. Na polju 614 KrcmEl, I | zvrnete pod mizo. Na polju se vam je razbahala ljuljka, 615 KrcmEl, I | popotniki, vegasta streha se vam podira nad glavo – vi 616 KrcmEl, I | Še nase ne pomislite, ki se boste na stara leta ob tuje 617 KrcmEl, I | bire pošteno odrajtali, ali se nismo postili na veliki 618 KrcmEl, I | so govorili farani in so se napotili v krčmo. ~Župnik 619 KrcmEl, I | je slonel ob oknu, da bi se poslovil od večerne zarje. 620 KrcmEl, I | njegove misli, iz vasi pa se je glasilo prepevanje in 621 KrcmEl, I | kličejo, nanj upajo; meni pa se le vse zdi, da ne pride 622 KrcmEl, I | ura, ne daj, o Bog, da bi se prelila nedolžna kri." ~ 623 KrcmEl, I | zatonila v mrak. Župnik se je ozrl proti nebu in je 624 KrcmEl, I | spomin na onstran groba. Ni se genilo. Župniku se je zdelo, 625 KrcmEl, I | groba. Ni se genilo. Župniku se je zdelo, da vidi siv obraz, 626 KrcmEl, I | vidi temne, lakomne oči, ki se ozirajo po dolini. Dolga 627 KrcmEl, I | Bog!" je rekel župnik in se je pokrižal. ~Tisto noč 628 KrcmEl, I | učakate nove zarje." ~"Blede se mu, pokleknimo," je rekel 629 KrcmEl, I | je stopila k postelji in se nagnila do župnikove glave. ~" 630 KrcmEl, I | je odgovoril tujec ter se je priklonil do pasu. ~" 631 KrcmEl, I | pogledal proti stropu, zakaj že se je bilo razmaknilo nebo 632 KrcmEl, I | razmaknilo nebo in nedolžni duši se je prikazal paradiž. ~*~ 633 KrcmEl, I | vajeni; ali kakor da so se pogreznili ti hribi, ki 634 KrcmEl, I | žalovali; prav do hriba se je razlegalo ihtenje in 635 KrcmEl, I | umrje njegova mladost; ozre se, ko stoji ob grobu, pa občuti 636 KrcmEl, I | je sam in slab. ~Faranom se je zdelo, da se je dolina 637 KrcmEl, I | Faranom se je zdelo, da se je dolina izpremenila tisto 638 KrcmEl, I | leži pod težko gomilo in se bo vzbudilo šele na sodni 639 KrcmEl, I | bilo tedaj, kakor da so se jim oči nenadoma odprle; 640 KrcmEl, I | nismo. Zemlja je naša: če se nam zdi, jo prodamo za poln 641 KrcmEl, I | življenje je naše: kakor se nam zdi, tako ga zaobrnemo, 642 KrcmEl, I | bilo pri srcu tako hudo, da se je razjokal. ~"Joj meni, 643 KrcmEl, I | zakril obraz. – ~Veselo petje se je razlegalo po dolini, 644 KrcmEl, I | bahati svatbi. Še preden se je dobro znočilo, je zapela 645 KrcmEl, I | vstala in pisani pari so se v jadrnem plesu zasuknili, 646 KrcmEl, I | je stal tujec krčmar in se je prijazno poslavljal od 647 KrcmEl, I | in ves gol, toda smehljal se je slajše od medu; njegovi 648 KrcmEl, I | v roke faranov; le čudno se je zdelo pijancem, da je 649 KrcmEl, I | Dolga bo vojska, preden se zgrudiš. Ali tvoje oči so 650 KrcmEl, I | oči so že rdeče, zgrudil se boš." ~"Tudi v tebi, Martinovec, 651 KrcmEl, I | bahač med sosedi? Maješ se in boš padel, ali jaz te 652 KrcmEl, I | te ne bom podprl – zgrudi se, kakor ti je sojeno!" ~Tako 653 KrcmEl, I | nato je prižgal svečo ter se je napotil v svojo podstrešno 654 KrcmEl, I | samoto in ves ta strah ter se je nasmehnil. ~"Ali se me 655 KrcmEl, I | ter se je nasmehnil. ~"Ali se me bojiš, ti lepa fara osojniška? 656 KrcmEl, I | lepa fara osojniška? Nič se ne boj – stokrat sto farâ 657 KrcmEl, I | šli, pa niso vedeli, če se vračajo od žegnanja, ali 658 KrcmEl, I | blodno frfotajoče vešče so se razkropili po dolini; tam 659 KrcmEl, I | utihnila vsa dolina; tudi veter se ni več ganil in zvezde so 660 KrcmEl, I | pomežiknile. ~Poslednjikrat se je ozrl tujec po dolini 661 KrcmEl, I | zaloputnil okno. – ~Stari Potnik se je majal v klanec; z dolgimi 662 KrcmEl, I | je bila široka, spotikal se je ob nasuto kamenje, pa 663 KrcmEl, I | da bo joj!" ~V kolobarju se je zaobrnil stari Potnik, 664 KrcmEl, I | smo bistri ljudje!" ~Ko se je zaokrenil vdrugič, da 665 KrcmEl, I | da bi stopil v klanec, so se mu zamajala tla pod nogami 666 KrcmEl, I | tla pod nogami in zgrudil se je na kolena. Poskušal je, 667 KrcmEl, I | kolena. Poskušal je, da bi se vzdignil, ali život mu je 668 KrcmEl, I | sama sladkost. ~"Kaj bi se človek jezil?" je rekel 669 KrcmEl, I | Zaspal je; sanjalo pa se mu je, da se je napotil 670 KrcmEl, I | sanjalo pa se mu je, da se je napotil naravnost do 671 KrcmEl, I | stal na zelenem holmu ter se razgledaval po vsem prostranem 672 KrcmEl, I | zazeblo v srce; kajti ozrl se je ter je videl, da so vsi 673 KrcmEl, I | kralj Matjaž. Potniku so se tresla kolena, ampak odgovoril 674 KrcmEl, I | slišal Potnik take besede, se je tako silno prestrašil, 675 KrcmEl, I | s čelom ob tla. – ~"Kaj se mi je le sanjalo?" je vprašal 676 KrcmEl, I | bila temna. ~Najmlajši sin se je sklonil čezenj in ga 677 KrcmEl, I | oj, oče!" ~Stari Potnik se je trudoma vzdignil ter 678 KrcmEl, I | je trudoma vzdignil ter se je vzdramil; težko se je 679 KrcmEl, I | ter se je vzdramil; težko se je vzdramil, njegove misli 680 KrcmEl, I | kakor silna črna skala se je bila noč zavalila vanjo 681 KrcmEl, I | bila noč zavalila vanjo in se ni več ganila. ~ 682 KrcmEl, II | je vsa družina. Mračilo se je po dolini, v izbo je 683 KrcmEl, II | Orat," je rekel starejši in se je začudil. ~"Tam ne bomo 684 KrcmEl, II | smo, zdaj pa še molimo, da se Bog usmili nas vseh skupaj 685 KrcmEl, II | ter naše domačije." ~Nato se je napotil v dolino in do 686 KrcmEl, II | koliko bodo dale. Zdaj pa se je ozrl nanje in oko se 687 KrcmEl, II | se je ozrl nanje in oko se mu je zarosilo, kakor da 688 KrcmEl, II | domača zemlja. ~Starejši se je sklonil, pa je zgrabil 689 KrcmEl, II | senci; nad črnimi vejami so se vžigale zgodnje bele zvezde. ~" 690 KrcmEl, II | ko sva sklenila ljubezen, se mi je hudo storilo pri srcu." ~ 691 KrcmEl, II | prestrašena. ~"Tudi meni se je hudo storilo tisto noč. 692 KrcmEl, II | sem gledala skozi okno, se mi je zazdelo, da so zvezde 693 KrcmEl, II | nebesa, njegovo oznanjenje pa se je očitno izpolnilo, da 694 KrcmEl, II | očitno izpolnilo, da bi se ne bilo tako!" ~Mano je 695 KrcmEl, II | kóga me je strah! Ne bojim se nikogar, ki stoji pred menoj, 696 KrcmEl, II | bila sama smrt. Ali bojim se, ker ne vidim nikogar in 697 KrcmEl, II | je prišla in pobila! Zdi se mi časih, da se pod mano 698 KrcmEl, II | pobila! Zdi se mi časih, da se pod mano zemlja maje in 699 KrcmEl, II | pod mano zemlja maje in da se bo vsa dolina pogreznila. 700 KrcmEl, II | da ne bom čakal dneva, ko se dolina pogrezne. To sem 701 KrcmEl, II | vem in to ti rečem: če bi se ta naša dolina pogreznila 702 KrcmEl, II | namera. Moja misel je ta, da se izpolnijo vsa znamenja, 703 KrcmEl, II | zakleta je dolina; hiše se majó, gospodarji pa ne vidijo 704 KrcmEl, II | gasil, temveč bom gledal, da se še les ne vname; povodnji 705 KrcmEl, II | še les ne vname; povodnji se ne bom upiral, dokler voda 706 KrcmEl, II | pijan. Kar je oznanjeno, naj se zgodi. Ali kadar se zgodi 707 KrcmEl, II | naj se zgodi. Ali kadar se zgodi in izpolni vse do 708 KrcmEl, II | izpolni vse do konca, takrat se povrnem ter izpričam tej 709 KrcmEl, II | Ne hodi odtod!" ~On pa se je nagnil do nje in je počasi 710 KrcmEl, II | znamenja, pa me je strah! Senca se je spustila na to dolino – 711 KrcmEl, II | na to dolino – tudi name se je spustila, strup lije – 712 KrcmEl, II | strup. Kdo izmed nas bi se bahal, da je varen pred 713 KrcmEl, II | in človek vpraša: Kaj bi se mi smilila ta zemlja? Danes 714 KrcmEl, II | čegava pa bo jutri? Kaj bi se mi smilil božji dan in čemu 715 KrcmEl, II | hriba, jaz pa pojdem ter se povrnem, kadar se povodenj 716 KrcmEl, II | pojdem ter se povrnem, kadar se povodenj odteče." ~Tedaj 717 KrcmEl, II | povodenj odteče." ~Tedaj se ga je Mana oklenila z roko. ~" 718 KrcmEl, II | domačijo tebi in sebi. Ti pa se drži poslednjega trama in 719 KrcmEl, II | je tvoj posel!" ~"Kedaj se napotiš?" ~"Ali že jutri, 720 KrcmEl, II | težko slovo, ker vem, da se povrnem z veselim srcem." ~" 721 KrcmEl, II | kakor si ukazal; kadar se napotiš, pridi tod mimo." ~ 722 KrcmEl, II | izpila do dna. ~Potnikov se je okrenil proti veži, pa 723 KrcmEl, II | ali sem dušo zapil, da se mi cmeriš? Glej in pazi, 724 KrcmEl, II | Jaz sem gospodar in če se mi zdi, vas poženem na cesto 725 KrcmEl, II | ne pozdravil. Kovač pa se je okrenil ter je klical 726 KrcmEl, II | ti ošabni fant! Prikaži se mi še enkrat na tem pragu, 727 KrcmEl, II | je šel po svoji poti, ni se okrenil, ne odgovoril. Kovač 728 KrcmEl, II | stopil v izbo. ~"Poberi se!" je ukazal ženi. ~Ko je 729 KrcmEl, II | sam, je pljunil predse ter se je udaril s pestjo na čelo 730 KrcmEl, II | na čelo s toliko silo, da se mu je še drugi dan poznala 731 KrcmEl, II | krvava buška. – ~Potnikov se je nameril po zložni poti 732 KrcmEl, II | je: vse smradljive vode se stekajo vanjo ter odtekajo 733 KrcmEl, II | kričavo popevanje. On pa se je ozrl in je videl prelepo, 734 KrcmEl, II | grenko v svojem srcu, da se vrši velik greh, hujši od 735 KrcmEl, II | Elija. "Čez leto in dan se boš plazil po kolenih, da 736 KrcmEl, II | je Potnikov okusil vino, se mu je zagnusilo in porinil 737 KrcmEl, II | Matjažu." ~Sam je sedel, ni se zmenil za nikogar in tudi 738 KrcmEl, II | pozdravil. Tja je poslušal, kjer se je smejala najglasnejša 739 KrcmEl, II | na mizi, mežikal je ter se prijazno smehljal. Poglavitno 740 KrcmEl, II | počesan; na koščenih licih se mu je poznalo, da je izkusil 741 KrcmEl, II | razcefranega pritepenca so se brez konca in kraja usipale 742 KrcmEl, II | grešnika spovednik?" ~Elija se je ozrl in se je zasmejal. ~" 743 KrcmEl, II | spovednik?" ~Elija se je ozrl in se je zasmejal. ~"Kar pripoveduj 744 KrcmEl, II | nadalje. Tudi spovednik se bo še spokoril." ~Potnikov 745 KrcmEl, II | Potnikov sam ni vedel, kako se mu je zgodilo. Trikrat že 746 KrcmEl, II | steklenico tako urno, da se je razbila na tleh. Nato 747 KrcmEl, II | okoli vratu, komaj da sem se približal. Da bi čakal še 748 KrcmEl, II | eno samo kratko uro, pa bi se tista vrv bila zadrgnila, 749 KrcmEl, II | otročje je to srce, Bog se ga usmili." ~Šel je hitro, 750 KrcmEl, II | zakletega gradú. ~Ali ozrl se je nenadoma, kajti klicalo 751 KrcmEl, II | Bratec, tovariš, kam se ti tako mudi? Komaj te dohajam 752 KrcmEl, II | po vegasti hoji. ~"Nikar se ne pehaj; ostani tam, kamor 753 KrcmEl, II | pijan sem povrhu!" ~"Spat se spravi," je rekel Potnikov 754 KrcmEl, II | je rekel Potnikov. ~Cigan se je naglas zasmejal. ~"Lažeš, 755 KrcmEl, II | ti in ne jaz." ~Potnikov se je ozrl v tisti bradati 756 KrcmEl, II | je prišla najprej, kakor se spodobi. Kamorkoli pojdeš, 757 KrcmEl, II | pojdeš, Bog s teboj; in da bi se povrnili bolj veseli, nego 758 KrcmEl, II | mali izbi. Najmlajši pa se je spomnil na mater, ko 759 KrcmEl, II | odgovoril: ~"Mati bo čakala, da se povrnemo, pa če se povrnemo 760 KrcmEl, II | čakala, da se povrnemo, pa če se povrnemo čez sedem ali čez 761 KrcmEl, II | Ko je odbila polnoč, so se spogledali in so vstali. ~" 762 KrcmEl, II | starejši. "Treba je, da se poslovim od vaju, dokler 763 KrcmEl, II | je bilo kosilo na mizi, se je vrnil oče; sinovi so 764 KrcmEl, II | sinovi so povesili glavo in se niso ozrli nanj. Oče pa 765 KrcmEl, II | gledal od obraza do obraza in se je čudil. "Kaj sem se zmotil 766 KrcmEl, II | in se je čudil. "Kaj sem se zmotil in sem prišel v tujo 767 KrcmEl, II | pa sem rekel: zakaj bi se človek malo ne ogledal po 768 KrcmEl, II | daljnih znancih? In sem se res prizibal prav do mesta. 769 KrcmEl, II | prizibal prav do mesta. Čemu bi se ne izprehodil? Delo mi uide 770 KrcmEl, II | godovi?" je rekla mati in se ni dotaknila rute. ~Sinovi 771 KrcmEl, II | klobuk na čelo, okrenil se je brez odgovora in slovesa 772 KrcmEl, II | nočevanja in pijače, ali nameril se je naravnost do Elije, srd 773 KrcmEl, II | Elije, srd hladit. ~Materi se je tresel glas in njene 774 KrcmEl, II | Potnikov culo na ramo ter se poslovil od matere in od 775 KrcmEl, II | na pol pota do Kovačevih se je ozrl: vsi trije so stali 776 KrcmEl, II | gledali za njim, bela hiša se je svetila v soncu. Takrat 777 KrcmEl, II | svetila v soncu. Takrat se mu je storilo hudo pri srcu; 778 KrcmEl, II | Zakaj že danes, zakaj se ti tako mudi?" je vzkliknila. ~" 779 KrcmEl, II | najboljše pa je nocoj. Ti se spomni, kaj si obljubila: 780 KrcmEl, II | name." ~"To povej, kdaj da se povrneš, da bom štela tedne 781 KrcmEl, II | spomin mi daj na pot!" ~Mana se ga je oklenila okoli vratu, 782 KrcmEl, II | oklenila okoli vratu, on se je sklonil in jo je poljubil 783 KrcmEl, II | veselje v srce." ~Obema se je zdelo, da sta govorila 784 KrcmEl, II | proti nebu in je videl, da se je sonce že bilo nagnilo 785 KrcmEl, II | nagnilo blizu do hriba. Še se je ozrl in je pozdravil 786 KrcmEl, II | njim. ~"Postoj, postoj! Saj se ti še nisem pošteno zahvalil 787 KrcmEl, II | prenočevanje." ~Potnikov se je okrenil in je temno pogledal. ~" 788 KrcmEl, II | sem prišel za teboj, da bi se poslovil s prijazno besedo 789 KrcmEl, II | Elijeve krčme; Potnikov se še na duri ni ozrl, cigan 790 KrcmEl, II | je stopil proti pragu. Ko se je Potnikov že nameril v 791 KrcmEl, II | je odgovoril cigan in se je lokavo nasmehnil v svoje 792 KrcmEl, III | milo in ganljivo, da bi se kamen razjokal. ~Zgodilo 793 KrcmEl, III | kamen razjokal. ~Zgodilo se je mnogokdaj, da se je faran 794 KrcmEl, III | Zgodilo se je mnogokdaj, da se je faran dodobrega napil 795 KrcmEl, III | naslonil glavo ob pesti ter se je začel smiliti sam sebi. 796 KrcmEl, III | je rekel Potnik. "Naj se obrnemo na desno ali na 797 KrcmEl, III | sojeno, je sojeno. Ali bi se izplačalo, da se upiramo 798 KrcmEl, III | Ali bi se izplačalo, da se upiramo in prerekamo? Na 799 KrcmEl, III | prerekamo? Na tej zemlji so se kmetje uprli nekoč, pred 800 KrcmEl, III | zmerom po eni poti, nikoli se do sitega ne najé in do 801 KrcmEl, III | kam da je šel, še poslovil se ni. Jaz pa ljubim to zemljo, 802 KrcmEl, III | kozarec; omamljene misli so se mu tako zasukale in zmedle, 803 KrcmEl, III | zaklad in čudež. ~"Ali še se bo zaobrnilo," je rekel. " 804 KrcmEl, III | Ko pa je Potnik omahnil, se je cigan zasmejal in je 805 KrcmEl, III | Zgodba je tako čudežna, da bi se ji človek smejal, če bi 806 KrcmEl, III | vedeli, kedaj in kako da se je zgodilo – ampak opredel 807 KrcmEl, III | je kakor pajek, tako da se niso več ganili. Še včeraj 808 KrcmEl, III | siromak le krono dolžan, pa se je čez noč izlegel iz krone 809 KrcmEl, III | iz krone stotak. Komaj so se dobro spogledali, se je 810 KrcmEl, III | so se dobro spogledali, se je zrušila prva kmetija, 811 KrcmEl, III | je zrušila prva kmetija, se je zrušila druga, za drugo 812 KrcmEl, III | drugo tretja. Kmetje so se čudili in so rekli: Saj 813 KrcmEl, III | na faro? Spogledavali so se, govorili so tako in tako, 814 KrcmEl, III | rekel: Saj je še čas! – in se je napotil v krčmo. Drugi 815 KrcmEl, III | napotil v krčmo. Drugi dan se je vreme obrnilo, siromak 816 KrcmEl, III | siromak ni mogel na polje, pa se je grabil za lase ter je 817 KrcmEl, III | nesrečo; od same bridkosti se je napotil v krčmo. ~V tisti 818 KrcmEl, III | postaven in premožen in se je zategadelj pajku najdalj 819 KrcmEl, III | najbolj neumna riba: ujame se celo na prazen trnek. ~Neko 820 KrcmEl, III | zgodnjega jutra. Ali zjutraj se je izkazalo, da je zapravil 821 KrcmEl, III | rekel. ~Stvar pa je taka in se je izkazala: kdor je z brega 822 KrcmEl, III | noge, nego v jarku. Da bi se potolažil, se je nameril 823 KrcmEl, III | jarku. Da bi se potolažil, se je nameril kmet naravnost 824 KrcmEl, III | tolike in take kupčije, da bi se jim še pijanec smejal in 825 KrcmEl, III | še pijanec smejal in da se je sam grabež čudil. Tiste 826 KrcmEl, III | Tiste namere in kupčije se niso nikoli do konca razpletle, 827 KrcmEl, III | ne. Tedaj pa je videl, da se mu streha ziblje nad glavo, 828 KrcmEl, III | ziblje nad glavo, prestrašil se je in je ves omahnil. ~Dolgo 829 KrcmEl, III | let, pa je umrl; moj oče se je pehal do zadnjega izdihljaja, 830 KrcmEl, III | bahač ves gol na cesti, se je nenadoma domislil, da 831 KrcmEl, III | je velik strah in udaril se je s pestjo na čelo. ~"Joj 832 KrcmEl, III | leho mi bo pustil." ~In se je napotil do grabeža. Ta 833 KrcmEl, III | je napotil do grabeža. Ta se je smejal in ga je meril 834 KrcmEl, III | Kaj me več ne poznaš?" se je začudil siromak. "Saj 835 KrcmEl, III | hišo in polje!" ~Takrat pa se je grabež sam začudil. ~" 836 KrcmEl, III | sem te spravil? Zbledlo se ti je in ne vidiš več: ti 837 KrcmEl, III | tudi moji otroci ne. Teh se usmili!" ~"Sam glej, kakor 838 KrcmEl, III | gledal," je rekel grabež in se je okrenil, da bi šel. ~ 839 KrcmEl, III | bi si vrv kupil. Usmili se in daj mi vrv, da se obesim." ~ 840 KrcmEl, III | Usmili se in daj mi vrv, da se obesim." ~Grabež se je navsezadnje 841 KrcmEl, III | da se obesim." ~Grabež se je navsezadnje usmilil in 842 KrcmEl, III | vrv," je rekel, "in obesi se v božjem imenu." ~Siromak 843 KrcmEl, III | zanko. Ni še dobro visel, ko se je veja odkrhnila in se 844 KrcmEl, III | se je veja odkrhnila in se je nesrečnik zgrudil na 845 KrcmEl, III | nesrečnik zgrudil na tla. Ali ni se zgrudil le na tla, temveč 846 KrcmEl, III | klaftro globlje. Zemlja se je udrla in sedel je nenadoma 847 KrcmEl, III | med samimi cekini. Dokler se ni do dobrega vzdramil, 848 KrcmEl, III | je stvar razbistril ter se je napotil do grabeža. ~ 849 KrcmEl, III | dobroto!" ~"Za kakšno?" se je začudil grabež. ~"Na 850 KrcmEl, III | grabež napol omahnil ter se grozovito razljutil. ~"Moje 851 KrcmEl, III | spoznal grabeža pajka. Zato se je napotil naravnost do 852 KrcmEl, III | ali orehovo listje. Komaj se je dobro devetkrat prespal, 853 KrcmEl, III | ki imam vrečo cekinov?" se je začudil siromak zakladnik. ~" 854 KrcmEl, III | vrečo? Pokaži tisto vrečo," se mu je smejal rubežnik. ~ 855 KrcmEl, III | zgodba. Gostje Elijevi so se spogledali in niso razumeli 856 KrcmEl, III | grobu treslo!" ~Cigan pa se mu je zasmejal v obraz tako 857 KrcmEl, III | dlanjo pokril. In čemu si se tako razsrdil? Glej jih – 858 KrcmEl, III | bi ne ob ciganovi? Nikar se ne boj, krčmar Elija: kakor 859 KrcmEl, III | sojeno, je sojeno." Krčmar se je ozrl po svojih gostih 860 KrcmEl, III | svojih gostih in zvedrilo se mu je lice. Nekateri so 861 KrcmEl, III | Nekateri so kričali ter se prepirali, ko sami niso 862 KrcmEl, III | roko. ~"Hej, oče, vzdignimo se, vzdignimo!" ~Z zaspanim 863 KrcmEl, III | vzdignimo!" ~Z zaspanim očesom se je ozrl Potnik na cigana. ~" 864 KrcmEl, III | Potnik na cigana. ~"Ali da bi se vzdignili?" ~"Čas je," se 865 KrcmEl, III | se vzdignili?" ~"Čas je," se je smejal cigan in se ga 866 KrcmEl, III | se je smejal cigan in se ga je oklenil pod pazduho. ~" 867 KrcmEl, III | točiš, krčmar, premočno," se je zasmejal cigan in zmerom 868 KrcmEl, III | cigan in zmerom glasneje se je smejal. ~"Stavim, da 869 KrcmEl, III | je smejal. ~"Stavim, da se mu je sanjalo o kralju Matjažu 870 KrcmEl, III | Ampak, oče, kralj Matjaž se je zmotil, ali pa so ga 871 KrcmEl, III | še vojske čas." ~Potnik se je vzdramil, pogledal je 872 KrcmEl, III | je spoznal obraze. ~"Nič se mi ni sanjalo," je rekel. " 873 KrcmEl, III | držal krepko. ~"Pa vendarle se mi je nekaj sanjalo," je 874 KrcmEl, III | napol ciganu. "Sanjalo se mi je, da sem tiščal v pesti 875 KrcmEl, III | je pokimaval z glavo in se je pogovarjal sam s seboj. ~" 876 KrcmEl, III | sam s seboj. ~"Pa vendarle se mi zdi, da so bile pravične 877 KrcmEl, III | tiste sanje. Zbrali smo se in smo rekli: Kaj bomo čakali, 878 KrcmEl, III | nas je ukazal: Vzdignimo se, čas je! Pa sem zgrabil 879 KrcmEl, III | prijazno tolažil. ~"Blede se ti, oče, zato, ker si pijan. 880 KrcmEl, III | pijan. Faranom osojniškim se le v spanju in v pijanosti 881 KrcmEl, III | ki je rekel, da je čas, se je grdo zlagal; zasmehoval 882 KrcmEl, III | Ali sem tako pijan, da se le meni ziblje in maje, 883 KrcmEl, III | meni ziblje in maje, ali pa se maje zares?" ~Cigan je natanko 884 KrcmEl, III | natanko pogledal in celó njemu se je zdelo, da se hiša maje; 885 KrcmEl, III | celó njemu se je zdelo, da se hiša maje; veter pa ni bil 886 KrcmEl, III | da žgo čez polnoč?" ~Ni se vzdramil iz vinske omotice, 887 KrcmEl, III | to streho." ~Vrhu klanca se je prikazala črna senca; 888 KrcmEl, III | žalosti. To noč pojdem, pa se vrnem čez eno leto, ali 889 KrcmEl, III | čez devet let. Napotil sem se ponoči, zato da se še krščansko 890 KrcmEl, III | Napotil sem se ponoči, zato da se še krščansko poslovim od 891 KrcmEl, III | Adijo, Francka!" ~Poslovil se je, ko sta se komaj dobro 892 KrcmEl, III | Poslovil se je, ko sta se komaj dobro poljubila. ~" 893 KrcmEl, III | debelo pljunil; nato pa se je napotil v hrib. ~Prelepa 894 KrcmEl, III | zvezde so žarko sijale, ko se je ozrl drugi Potnikov na 895 KrcmEl, III | jih bomo poravnali!" ~Tako se je poslovil in je šel. – ~ 896 KrcmEl, III | S teboj in s tvojimi bi se ne meril rad. Tisti niso 897 KrcmEl, III | Naslednji dan navsezgodaj se je razlegla po fari vest, 898 KrcmEl, III | Nikogar ni bilo, da bi se potegoval za Grajžarjevo 899 KrcmEl, III | na tvojo glavo." ~Krčmar se je ozrl za njim: ~"Prej 900 KrcmEl, III | je bilo pri srcu, da bi se odkrili in pokrižali, kakor 901 KrcmEl, III | preplašeni; iz žalosti in strahu se rodi spoznanje." ~Okrenil 902 KrcmEl, III | rodi spoznanje." ~Okrenil se je do sosedov in znancev 903 KrcmEl, III | po pameti. In še bolj so se jim zvedrili obrazi, ko 904 KrcmEl, III | ogledali to žalost, zdaj pa se spodobi, da izperemo iz 905 KrcmEl, III | slišal cigan take besede, se je na vse grlo zasmejal, 906 KrcmEl, III | grlo zasmejal, in smejal se je ves čas, ko je hodil 907 KrcmEl, III | je hodil za procesijo, ki se je napotila naravnost do 908 KrcmEl, III | utonila bridkost, iz tretje že se je vzdignilo sladko veselje. 909 KrcmEl, III | žalostna romarska pesem. ~"Ali se ti blede?" je vzkliknil 910 KrcmEl, III | trudni; obrazi romarjev, ki se mučijo prepevaje po strmem 911 KrcmEl, III | strmem klancu vkreber. ~Cigan se je zasmejal, mahoma je presekal 912 KrcmEl, III | prešerno poskočnico; obrazi so se zvedrili, kakor da bi bil 913 KrcmEl, III | trenil in skozi odprta okna se je razlegla po dolini vesela 914 KrcmEl, III | To je beseda prava!" se je razveselil krčmar. ~Do 915 KrcmEl, III | izmed njih pred hišo in se je vrnil v krčmo tako bled, 916 KrcmEl, III | stopil je pred hišo, pa se je vrnil prav tako bled. ~ 917 KrcmEl, III | vstali vsi, streznili so se mahoma, kakor s snežnico 918 KrcmEl, III | so stopili pred hišo, so se razbegnili, kakor da je 919 KrcmEl, III | je visel Grajžar; truplo se je v vetru narahlo pozibavalo, 920 KrcmEl, III | bil pristavil. ~Eliju so se zašibila kolena. ~"Ljudje! 921 KrcmEl, III | nikogar ni bilo. Hlapec se je zaprl v hlev, kmetje 922 KrcmEl, III | pa so bežali v dolino in se niso ozirali. ~Stopil je 923 KrcmEl, III | dušek poln kozarec vina in se je vrnil pred hišo. Težko 924 KrcmEl, III | trepetajoč, klin za klinom. Veja se je udajala in zibala. Oklenil 925 KrcmEl, III | udajala in zibala. Oklenil se je veje z levico ter je 926 KrcmEl, III | tako slepo in krepko, da se je lestev nagnila ter je 927 KrcmEl, III | z glavo ob mrtvi obraz, se mu je zazdelo, da so ga 928 KrcmEl, III | pogledale bele oči in da so se mrtva ustna hudobno nasmehnila. ~ 929 KrcmEl, III | oblečen na posteljo; odel se je z dvema plahtama, ali 930 KrcmEl, III | plahtama, ali od glave do nog se je tresel od mraza. ~Tisto 931 KrcmEl, IV | cerkev nego v krčmo. Tudi se jim nikoli poprej ni toliko 932 KrcmEl, IV | ni dal miru in prikazal se je v dolini osojniški vsako 933 KrcmEl, IV | ga je videl takega in ves se je tresel od groze, ko je 934 KrcmEl, IV | sosedom to zgodbo. Vračal se je domov ob pozni uri, a 935 KrcmEl, IV | je zmerom hodil. Potnik se je pokrižal ter je obgovoril 936 KrcmEl, IV | Pijan si bil in sanjalo se ti je," mu je očital neveren 937 KrcmEl, IV | časih krčmar Elija. Komaj se je mračilo, je pobegnil 938 KrcmEl, IV | vedril in tolažil. ~"Nič se ne boj, krčmar Elija; kadar 939 KrcmEl, IV | in glasna in vesela, da se bo razlegalo čez devet farâ. 940 KrcmEl, IV | bi pil s teboj." ~Cigan se ni zmotil v svoji bistri 941 KrcmEl, IV | dolgčas, pa so rekli: ~"Kaj bi se tresli in bali, saj nismo 942 KrcmEl, IV | miru njegovi duši." ~In so se napotili praznovat sedmino 943 KrcmEl, IV | bil teden dni zdoma, pa se vrne v soboto zvečer ter 944 KrcmEl, IV | vrne v soboto zvečer ter se počitka željan stisne k 945 KrcmEl, IV | pozne noči; do pozne noči se je razlegalo petje po fari. ~" 946 KrcmEl, IV | vina." ~"To je beseda," se je razveselil Elija. "Kimavcu 947 KrcmEl, IV | oznanil cigan: noč za nočjo se je razlegala prešerna pesem 948 KrcmEl, IV | praznikih tako polna, da se je gostom smilil ubogi krčmar, 949 KrcmEl, IV | Jeseni, že v oktobru, pa se je nenadoma splašila vsa 950 KrcmEl, IV | splašila vsa dolina. ~Kovač se je pripeljal iz mesta, spravil 951 KrcmEl, IV | spravil je voz in konja ter se je napotil v krčmo kakor 952 KrcmEl, IV | bom pil. Prišel sem, da se pogovorim s teboj." ~"Tudi 953 KrcmEl, IV | pogovorim s teboj." ~"Tudi sedé se lahko pogovoriva in vino 954 KrcmEl, IV | je pomežiknil, kakor da se mu je bilo zableščalo, in 955 KrcmEl, IV | pogledal izpod obrvi in se je umaknil za korak. ~"Vem, 956 KrcmEl, IV | Reci še enkrat!" ~Krčmar se je umaknil, iztegnil je 957 KrcmEl, IV | Ko je udaril prvikrat, se je ulila krčmarju kri preko 958 KrcmEl, IV | udaril je drugikrat in krčmar se je zgrudil na obraz. ~"Ná, 959 KrcmEl, IV | in ga je sunil z nogo, da se je zavalil pod mizo. "Zdaj 960 KrcmEl, IV | Zaloputnil je duri za seboj ter se je napotil proti domu s 961 KrcmEl, IV | ravnal in ne spominjajte se me s kletvijo, temveč molite 962 KrcmEl, IV | govorili naglas, skoraj da se niso odkrili. ~Tako so prišli 963 KrcmEl, IV | je imel obvezano. Vsi so se ozrli nanj, on pa je gledal 964 KrcmEl, IV | na cesto in tih smehljaj se je prikazal na njegovih 965 KrcmEl, IV | je bila; sosed za sosedom se je vračal, in ko je stal 966 KrcmEl, IV | so rekli sosedje in so se tolažili. "Nagle jeze je 967 KrcmEl, IV | jeze je bil zmerom, zdaj pa se mu je slabo sponesla ta 968 KrcmEl, IV | dolina osojniška. ~Elija se je bil za silo popravil 969 KrcmEl, IV | pozdravljat svoje goste. Izpod las se mu je vlekla do obrvi široka 970 KrcmEl, IV | Pet let!" ~Farani so se spogledali, krčmar pa je 971 KrcmEl, IV | človek nagle jeze." ~Ko so se pod večer gostje razšli, 972 KrcmEl, IV | pa je sedel za mizo in se je smejal. ~"Le toči, Elija, 973 KrcmEl, IV | posedel, da bova sama. Nikar se ne umikaj, nimam biča s 974 KrcmEl, IV | od davi do drevi; pa če se ti zazdi, da se tja preseliš." ~" 975 KrcmEl, IV | drevi; pa če se ti zazdi, da se tja preseliš." ~"Tako sem 976 KrcmEl, IV | prav resnično sklenil, da se tja preselim." ~Martinov 977 KrcmEl, IV | tja preselim." ~Martinov se je tako veselo zasmejal, 978 KrcmEl, IV | začuden pogledal. ~"Ali se boš res selil? Kedaj pa 979 KrcmEl, IV | boš res selil? Kedaj pa se boš selil?" ~"Na spomlad 980 KrcmEl, IV | je do dobrega pijan, ali se mu je zmešalo od bridkosti, 981 KrcmEl, IV | hudobijo?" ~Martinov je pil, pa se je mahoma okrenil do krčmarja. ~" 982 KrcmEl, IV | hudega!" ~Izpil je, nato pa se je tako smejal, da se mu 983 KrcmEl, IV | pa se je tako smejal, da se mu je tresel ves život. ~" 984 KrcmEl, IV | žalosti." ~Pa je šel ter se je zaklenil v svojo podstrešno 985 KrcmEl, IV | planil s postelje. Zazdelo se mu je, da se je okno potihoma 986 KrcmEl, IV | postelje. Zazdelo se mu je, da se je okno potihoma odpahnilo 987 KrcmEl, IV | Krčmar je stal sredi izbe in se je tresel od mraza, ali 988 KrcmEl, IV | zagrinjalo v stran in pred očmi se mu je zazibalo. ~V žarki 989 KrcmEl, IV | zazibalo. ~V žarki luči se je svetila vsa dolina do 990 KrcmEl, IV | hriba in do neba. Krčmarju se je bleščalo od tolike svetlobe; 991 KrcmEl, IV | kričal krčmar in kolena so se mu šibila od strahu. ~"Nikar 992 KrcmEl, IV | seboj. – Ampak poglej, ozri se v dolino – tam je tvoj dom, 993 KrcmEl, IV | dolino – tam je tvoj dom, tja se boš selil! Ves svetal je, 994 KrcmEl, IV | Zbogom, ljuba duša, mudi se mi še dalje." ~Martinov 995 KrcmEl, IV | spreletela črna misel in vrnil se je proti domu z jadrnim 996 KrcmEl, IV | je bil zasenčil oči, ker se mu je bleščalo od žarke 997 KrcmEl, IV | vzkriknil Elija. ~"Kdo?" se je začudil cigan. ~"Bog 998 KrcmEl, IV | izpraševal cigan. ~Elija pa se je razsrdil. ~"Čemu ne greš 999 KrcmEl, IV | Gasit!" ~"S tega kraja se lepše vidi," je mirno odgovoril 1000 KrcmEl, IV | mirno odgovoril cigan in se ni ganil. ~Elija pa se je