Part, Chapter

1501 SimnuS, V   |       poplačamo hudo z dobrim, kakor se kristjanom spodobi. Pritepel
1502 SimnuS, V   |      kristjanom spodobi. Pritepel si se bil, Bog vedi odkod, dvema
1503 SimnuS, V   |               jej in pij ter ne gani se s tega kamenja, dokler se
1504 SimnuS, V   |            se s tega kamenja, dokler se pravica ne izkaže!" ~Nato
1505 SimnuS, V   |      prisojniški na obrazu; od daleč se je glasilo zamolklo smrčanje
1506 SimnuS, V   |           odgovora pa ni bilo; Šimen se ni ganil, prijazno se je
1507 SimnuS, V   |          Šimen se ni ganil, prijazno se je smehljal pod zvezdami
1508 SimnuS, VI  |          storil Šimen. Hudobna misel se je porodila v njegovem srcu
1509 SimnuS, VI  |           prav ob tistem času, ko so se občinski možje posvetovali
1510 SimnuS, VI  |           življenja: do te pozne ure se Šimen ni prerekal, če ga
1511 SimnuS, VI  |          udarila ga je mnogokdaj; ni se pritoževal, če je bil lačen
1512 SimnuS, VI  |    usmiljenja in bratovske ljubezni, se je Šimen spuntal. Ležal
1513 SimnuS, VI  |            pomislil najprej; nato pa se mu je nenadoma zvedrilo
1514 SimnuS, VI  |             žalosten; celo nasmehnil se je. Zakaj hkrati se je domislil,
1515 SimnuS, VI  |        nasmehnil se je. Zakaj hkrati se je domislil, da modrujejo
1516 SimnuS, VI  |        občinski možje nad njim in da se pravica tega sveta poti
1517 SimnuS, VI  |             iz papirja. Ampak kdo bi se prerekal? Dajal sem ji,
1518 SimnuS, VI  |            godrnjanja. Glej, zdaj pa se je spomnila name, v teh
1519 SimnuS, VI  |           teh večernih urah; in tako se ji godi, kakor da me je
1520 SimnuS, VI  |            vprašala, ne pisala. Tudi se ne smem ganiti s tega kamenja,
1521 SimnuS, VI  |                 Kaj pa, Šimen, če bi se ti zasmejal postavi, kakor
1522 SimnuS, VI  |              zasmejal postavi, kakor se je ona tebi smejala?" ~Tako
1523 SimnuS, VI  |             ona tebi smejala?" ~Tako se je porodila v njegovem srcu
1524 SimnuS, VI  |        biriča, lepa je noč. Zakaj bi se malo ne izprehodil, sebi
1525 SimnuS, VI  |        nalašč?" ~Poizkusil je, da bi se vzdignil na komolcih; roke
1526 SimnuS, VI  |              pa niso ubogale in noge se še ganile niso. ~"Zdi se
1527 SimnuS, VI  |             se še ganile niso. ~"Zdi se mi, da se nikoli ne bom
1528 SimnuS, VI  |         ganile niso. ~"Zdi se mi, da se nikoli ne bom izprehajal!"
1529 SimnuS, VI  |            drugo, najvišje. Pripravi se, Šimen!" ~In Šimen, ki se
1530 SimnuS, VI  |            se, Šimen!" ~In Šimen, ki se nikoli ni prerekal, je sklenil
1531 SimnuS, VI  |              v svojem življenju, naj se spomni name ob tej uri in
1532 SimnuS, VI  |           nič vam ne zamerim; kdo bi se prerekal, če se iz besede
1533 SimnuS, VI  |               kdo bi se prerekal, če se iz besede ne rodi nič drugega
1534 SimnuS, VI  |      Županoma je upadlo srce; tresel se jima je glas, ves prijazen
1535 SimnuS, VI  |             spiš, kristjan? Če spiš, se vzdrami in reci besedo,
1536 SimnuS, VI  |        vzdrami in reci besedo, če pa se pretvarjaš, ti Bog odpusti!" ~
1537 SimnuS, VI  |              kamenje. ~"Ali spi, ali se le dela?" ~"Primi ga za
1538 SimnuS, VI  |         primi in stresi!" ~Osojniški se je sklonil nad Šimna, potipal
1539 SimnuS, VI  |            bile trde in mrzle. Hitro se je umaknil župan, mraz ga
1540 SimnuS, VI  |          Obadva sta spoznala, kaj da se je zgodilo; spogledala sta
1541 SimnuS, VI  |              zgodilo; spogledala sta se z osuplimi očmi, obema se
1542 SimnuS, VI  |            se z osuplimi očmi, obema se je prikazal mrzel pot na
1543 SimnuS, VI  |             in občinskih mož. ~Strah se je vdal, pot na čelu se
1544 SimnuS, VI  |              se je vdal, pot na čelu se je posušil, vzdihnila sta
1545 SimnuS, VI  |            iz strahu in hude slutnje se je porodil velik srd, ki
1546 SimnuS, VI  |             je porodil velik srd, ki se je naperil najprej proti
1547 SimnuS, VI  |          biričema. Obadva župana sta se okrenila do spečih varuhov
1548 SimnuS, VI  |               da spita in smrčita in se ne zmenita za svojo službo?" ~
1549 SimnuS, VI  |             na Šimna; čez dolgo šele se jima je razbistrilo v glavi,
1550 SimnuS, VI  |              rokah je bila!" ~Kdo bi se puntal zoper take besede?
1551 SimnuS, VI  |            take besede? Jeza županja se je obrnila od biričev in
1552 SimnuS, VI  |             je obrnila od biričev in se je namerila na Šimna. ~"
1553 SimnuS, VI  |                 Tam leži in še smeje se, kakor da je brez greha.
1554 SimnuS, VI  |    hvaležnostjo nezaslužene dobrote, se nam zdaj še roga in posmehuje!
1555 SimnuS, VI  |            obraza, tudi pravica sama se je potila, on pa ni čakal,
1556 SimnuS, VI  |        potila, on pa ni čakal, kakor se je spodobilo zanj, temveč
1557 SimnuS, VI  |        spodobilo zanj, temveč mudilo se mu je Bog vedi kam in šel
1558 SimnuS, VI  |             sodbo?" ~Celo biriča sta se razjezila, ko sta gledala
1559 SimnuS, VI  |              je zatisnil oči, široko se je nasmehnil in duša se
1560 SimnuS, VI  |              se je nasmehnil in duša se je izmuznila natihoma in
1561 SimnuS, VI  |             samih še ni povedano, da se duša več ne skriva pod kožo.
1562 SimnuS, VI  |           pošiljali?" ~Spogledali so se vsi štirje in vsem štirim
1563 SimnuS, VI  |        stočeta; če ga nosijo štirje, se poté; ampak če jih je dvajset
1564 SimnuS, VI  |             ki smrčé tam v travi, da se pomenimo ter sklenemo, kakor
1565 SimnuS, VI  |              modrost teh besed in so se napotili do mož, spečih
1566 SimnuS, VI  |             in je rekel: ~"Vzdramite se, vstanite ter poslušajte,
1567 SimnuS, VI  |              skupaj od Boga poslana, se je razščeperila in razrasla,
1568 SimnuS, VI  |             njemu, je pustil dušo in se nam smeje! Zatorej vzdramite
1569 SimnuS, VI  |             smeje! Zatorej vzdramite se in vstanite, možje iz teh
1570 SimnuS, VI  |             župan, občinski možje pa se niso genili, temveč smrčali
1571 SimnuS, VI  |            glasneje. Osojniški župan se je hudo razljutil ob taki
1572 SimnuS, VI  |         ušesa. ~Ob takem ravnanju so se utrudili tudi pravičniki
1573 SimnuS, VI  |             prisojniški župan. ~"Bog se nas usmili!" je odgovoril
1574 SimnuS, VI  |            je odgovoril osojniški in se je pokrižal. ~"Odpočijmo
1575 SimnuS, VI  |           sanjah. ~Komaj so zaspali, se je vzdignil mesec izza hriba
1576 SimnuS, VI  |             obžaril belo kamenje, da se je svetilo iz noči kakor
1577 SimnuS, VII |        Prisojnico. Navsezgodaj že so se bleščali vsi prisojni holmi
1578 SimnuS, VII |              žarki luči. V dolini so se dramile sence, rosa je puhtela
1579 SimnuS, VII |           stran, kakor bele rjuhe so se vile megle pod hribom. ~
1580 SimnuS, VII |             kamen na prsih, opletala se je okoli udov kakor močna
1581 SimnuS, VII |         kakor močna vrv. Najprvi, ki se je pretegnil, je bil osojniški
1582 SimnuS, VII |             nikoder, je odprl oči in se je ozrl. Tako kakor v tistem
1583 SimnuS, VII |              kakor v tistem trenotku se še nikoli ni prestrašil
1584 SimnuS, VII |            stal na obehdveh nogah in se je razgledaval po spečih
1585 SimnuS, VII |               Ljudje pa spe in sanja se jim o nebesih, kakor da
1586 SimnuS, VII |           ima odprta usta, z očmi pa se smeje in celo mežika, se
1587 SimnuS, VII |             se smeje in celo mežika, se mi zdi! Prisojniški se je
1588 SimnuS, VII |               se mi zdi! Prisojniški se je zvil kakor jež, še nos
1589 SimnuS, VII |            je zvil kakor jež, še nos se komaj kaže iznad rokava!
1590 SimnuS, VII |              prisojniški birič: reži se, med zobmi pa je pozabil
1591 SimnuS, VII |            pa je pozabil pipo; da bi se bil le zapalil! Poglejmo
1592 SimnuS, VII |             je z dušo popihal. Da bi se le vse krščansko naredilo,
1593 SimnuS, VII |           križev in težav!" ~Napotil se je do Šimna, ostal pa je
1594 SimnuS, VII |            tri korake pred njim, ker se mu je v kolenih tako močno
1595 SimnuS, VII |              tako močno zazibalo, da se noga ni več prestopila.
1596 SimnuS, VII |               in ko je stopil, da bi se vrnil k spečim pravičnikom,
1597 SimnuS, VII |         grehu speči!" ~Vzdramila sta se župana, vzdramil se je birič,
1598 SimnuS, VII |              sta se župana, vzdramil se je birič, polagoma so se
1599 SimnuS, VII |             se je birič, polagoma so se dramili tudi občinski možje.
1600 SimnuS, VII |           prikazen iz grobov. Oči so se jim vzdramile, ampak le
1601 SimnuS, VII |           ampak le počasi in trudoma se je dramila pamet. Spogledavali
1602 SimnuS, VII |       dramila pamet. Spogledavali so se in so premišljevali; ko
1603 SimnuS, VII |            je bil poslan za nadlogo, se je klatil po dolini, ko
1604 SimnuS, VII |              je spreletelo, kakor da se mu je bila belouška previla
1605 SimnuS, VII |             poglejmo, kako da je; če se ta prekanjenec ni lagal!"
1606 SimnuS, VII |            nas vodi!" ~Vsa procesija se je napravila do belega kamenja.
1607 SimnuS, VII |           birič prisojniški; noge so se mu hudo tresle, oziral se
1608 SimnuS, VII |            se mu hudo tresle, oziral se je na desno in na levo,
1609 SimnuS, VII |              nobenega grma; od daleč se je svetilo belo kamenje,
1610 SimnuS, VII |             kvečjemu dober lučaj. Ko se je procesija približala
1611 SimnuS, VII |            kamenju za deset korakov, se je ustavila. Hrbet se je
1612 SimnuS, VII |       korakov, se je ustavila. Hrbet se je skrival za hrbet, vse
1613 SimnuS, VII |           svojega biriča. ~"Tak ozri se in poglej, kaj da si storil!
1614 SimnuS, VII |        stopila do kamenja. ~"Ne gane se!" ~"Trd je; mraz gre od
1615 SimnuS, VII |             drugače gledal; še smeje se bolj hudobno, nego se je
1616 SimnuS, VII |          smeje se bolj hudobno, nego se je smejal!" "Roke je imel
1617 SimnuS, VII |            več v njem – njega in nas se Bog usmili!" ~Tedaj so pristopili
1618 SimnuS, VII |              so modrovali. ~"Sanjalo se ti je, birič osojniški!"
1619 SimnuS, VII |             ti je, birič osojniški!" se je smejal Andrejaz. "Na
1620 SimnuS, VII |      Andrejaz. "Na očeh in na ustnih se pozna temu človeku, da je
1621 SimnuS, VII |          okreni ga malo, pa glej, če se ti ne zasmeje v obraz!" ~
1622 SimnuS, VII |                Kaj bi zdaj stali ter se spogledavali! Kar je, je!
1623 SimnuS, VII |           delale sitnosti!" ~"Napoti se po oglednika, pa naglo stopi!"
1624 SimnuS, VII |            svojemu biriču.  "Tudi ti se napoti, pa ogibaj se krčem!"
1625 SimnuS, VII |              ti se napoti, pa ogibaj se krčem!" je ukazal prisojniški
1626 SimnuS, VII |         Minila je debela ura, ko sta se vrnila biriča; obadva pa
1627 SimnuS, VII |       izpregovoril Andrejaz: ~"Morda se pa duša le še usten drži!
1628 SimnuS, VII |              birič. ~Osojniški župan se je obrnil do vseh, ki so
1629 SimnuS, VII |          obiskala ta nadloga. Prepir se je vnel od fare do fare,
1630 SimnuS, VII |           naj jo zagrebe!" ~Izkazalo se je, da je Šimen celó po
1631 SimnuS, VII |              za maše dajal! Ampak če se nikoli nisi, zdajle si se
1632 SimnuS, VII |            se nikoli nisi, zdajle si se ukanil. Naj leži tam na
1633 SimnuS, VII |          leži tam, kjer leži, dokler se pravica ne izkaže!" ~Tako
1634 SimnuS, VII |             osojniški župan, nato pa se je obrnil do svojih občanov
1635 SimnuS, VII |           besed bi bilo škoda, če bi se prerekali še nadalje s temi
1636 SimnuS, VII |             temi rokomavhi! Napotimo se v miru domov; ti, birič,
1637 SimnuS, VII |               Tudi župan prisojniški se je obrnil do svojih občanov
1638 SimnuS, VII |        svojega biriča: ~"Zadosti smo se nagledali teh nevernikov
1639 SimnuS, VII |            še po smrti; njegov obraz se je svetil v dopoldanskem
1640 SimnuS, VII |              v dopoldanskem soncu in se je mirno smehljal. ~
1641 SimnuS, VIII|              iznenadni Šimnovi smrti se je razleglo po obeh dveh
1642 SimnuS, VIII|           navsezadnje pokopal, kakor se spodobi, mu postelješ na
1643 SimnuS, VIII|        privoščiš počitka?" ~Župan pa se je izgovarjal: ~"Saj ni
1644 SimnuS, VIII|              da ga pokopljemo, kakor se človeku spodobi!" – ~Tudi
1645 SimnuS, VIII|             in mu je rekel: ~"Ali si se v mladosti tako malo katekizma
1646 SimnuS, VIII|      pokoplji mrtve! Zatorej napravi se, naprezi ter pripelji tistega
1647 SimnuS, VIII|              da ga pokopljemo, kakor se spodobi kristjanu!" ~"Če
1648 SimnuS, VIII|             sosedom razbojnikom, kaj se pravi krščansko usmiljenje!" ~
1649 SimnuS, VIII|              in ne živina! Napravimo se vsi, prepeljimo v svojo
1650 SimnuS, VIII|             deležni zasluženja!" ~Ko se je vse tako sklenilo in
1651 SimnuS, VIII|           tako sklenilo in naredilo, se je nagnil že mrak na Prisojnico
1652 SimnuS, VIII|            in na Osojnico. Na hribih se je še svetilo, tudi nebo
1653 SimnuS, VIII|             v večerne sence. ~Ko sta se procesiji približali meji,
1654 SimnuS, VIII|           procesiji približali meji, se jim je vsem stemnilo pred
1655 SimnuS, VIII|              ni bilo na njem. ~Nihče se ni upal blizu; od daleč
1656 SimnuS, VIII|       Martinec, vstani!" ~Biriča sta se vzdramila, pogledala sta
1657 SimnuS, VIII|         nikogar slišal?" ~"Nikogar!" se je tresel Andrejec. ~Prav
1658 SimnuS, VIII|            je odgovoril in prav tako se je tresel tudi Martinec. ~
1659 SimnuS, VIII|          Kolikor jih je bilo, vsi so se pokrižali, nato pa so pobegnili
1660 SimnuS, VIII|             sape in nihče izmed njih se ni ozrl. ~*~Zdaj pa ni konec
1661 SimnuS, VIII|            zgodbe, temveč po pravici se šele začenja. ~Župan prisojniški
1662 SimnuS, VIII|          začenja. ~Župan prisojniški se je čez teden dni peljal
1663 SimnuS, VIII|             vesoljno izpoved. Preden se je vračal, je večerjal in
1664 SimnuS, VIII|          bila že pozna noč in hotelo se mu je zadremati. Ali v tistem
1665 SimnuS, VIII|           potrkal po rami. ~"Malo bi se vozil s teboj; saj nazadnje
1666 SimnuS, VIII|            da koleselj ni za dva!" ~"Se bom že stisnil, se bom že
1667 SimnuS, VIII|           dva!" ~"Se bom že stisnil, se bom že stisnil!" ~Župan
1668 SimnuS, VIII|            nikamor, ali podil je, da se je koleselj majal in se
1669 SimnuS, VIII|              se je koleselj majal in se zaletaval ob kantone. ~Tisti,
1670 SimnuS, VIII|            blagodušen sem bil: da bi se telo na tistem kamenju ne
1671 SimnuS, VIII|           sva v dolini! Adijo, pa da se kmalu srečava!" ~Ko je župan
1672 SimnuS, VIII|            same kazale pot. Komaj pa se je približal meji, ga je
1673 SimnuS, VIII|            napol počenil od groze in se je branil: ~"Kaj bi spremljal,
1674 SimnuS, VIII|             časih je le prijazno, da se človek malo izprehodi, čeprav
1675 SimnuS, VIII|       dodelila v obilni meri. Kdo bi se prerekal z njo?" ~Ko je
1676 SimnuS, VIII|              in tako poten, kakor da se je bil okopal. – ~Godile
1677 SimnuS, VIII|              okopal. – ~Godile pa so se še druge reči, mnogo strahotneje.
1678 SimnuS, VIII|         mnogo strahotneje. Ponoči so se prikazovali ob oknih beli
1679 SimnuS, VIII|           kožo ... Prisojniški birič se je nekoč, ko se je pozno
1680 SimnuS, VIII|    Prisojniški birič se je nekoč, ko se je pozno vračal iz krčme,
1681 SimnuS, VIII|              iz debelih bukev. Ko so se vrata odprla, se je ozrl
1682 SimnuS, VIII|               Ko so se vrata odprla, se je ozrl in je rekel: "Dober
1683 SimnuS, VIII|       pobegnil ... Do kamenja samega se nihče ni upal; ogibali so
1684 SimnuS, VIII|            nihče ni upal; ogibali so se ga v dolgih kolobarjih,
1685 SimnuS, VIII|        dolgih kolobarjih, ali vendar se je glasilo od tam vsak večer
1686 SimnuS, VIII|             stran, ali na ono?" Nato se je umirilo, pa je spet začelo: "
1687 SimnuS, VIII|             so storili. Le enkrat še se je prikazal sirotni Šimen;
1688 SimnuS, VIII|             rekel: "Zahvali Boga, da se ne prerekam rad in da sem
1689 SimnuS, VIII|            ne prerekam rad in da sem se naveličal tega potikanja!
1690 SimnuS, VIII|             tega potikanja! Ampak še se bova srečala nekoč in takrat
1691 SimnuS, VIII|              srečala nekoč in takrat se pripravi na mojo besedo!" ~
1692 SimnuS, VIII|      pripravi na mojo besedo!" ~Tako se je zvršila ta zgodba. Devet