| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] cuvali 2 cvilil 1 cvrlo 1 da 1031 dadó 1 daj 33 dajal 6 | Frequency [« »] 4402 je 2198 in 1692 se 1031 da 842 v 831 pa 808 ne | Ivan Cankar Troje povesti IntraText - Concordances da |
Part, Chapter
1 DvehMl, I | po samotni stezi, zato da bi ne slišala prešernih 2 DvehMl, I | sta obadva poslušala; in da sta romala uro in dve uri 3 DvehMl, I | rekel Pavle. "Kar zdi se mi, da bi se poslovila na tem kraju: 4 DvehMl, I | poslovila na tem kraju: ti da bi šla tod, jaz da bi šel 5 DvehMl, I | kraju: ti da bi šla tod, jaz da bi šel ondod, ker nama ni 6 DvehMl, I | in ti in jaz, trije vemo, da te imam od srca rad! Če 7 DvehMl, I | srcu. Kaj ni sreče zadosti, da se imava rada? Nate mislim, 8 DvehMl, I | bilo tako pri srcu, kakor da ju pozdravlja vas in se 9 DvehMl, I | nami! Zakaj sta kajžarja, da vama je prepovedano svatovanje? ~ 10 DvehMl, I | rada! Nikjer ni zapisano, da jutri ne bo dneva, ker je 11 DvehMl, I | Nikomur nisva storila zlega, da bi bila že v zibeli sojena!" ~" 12 DvehMl, I | upiraj." ~"Zatorej praviš, da se posloviva, da greva vsak 13 DvehMl, I | praviš, da se posloviva, da greva vsak po svoji poti, 14 DvehMl, I | nebu in zdelo se mu je, da gredo zvezde zmerom višje 15 DvehMl, I | paradiž. In zdelo se je obema, da je paradiž že čisto blizu, 16 DvehMl, I | paradiž že čisto blizu, da je treba le še poseči, kakor 17 DvehMl, I | jabolku na veji. ~"Budalo, da se nisem prej domislil, 18 DvehMl, I | že mesece in dneve celó, da pridem póte, ali pa da te 19 DvehMl, I | da pridem póte, ali pa da te pokličem v Ameriko. Tako 20 DvehMl, I | rekla Mana. "Ni potreba, da bi jemal beračico in da 21 DvehMl, I | da bi jemal beračico in da bi ji dajal vbogajme; sama 22 DvehMl, I | njima pa je bilo pri srcu, da bi še sama zaukala in zapela. ~" 23 DvehMl, I | pobegnili onkraj morja, da bi se skrili hudobnim očem – 24 DvehMl, I | stojim nocoj! Ne bo treba, da bi me oblekel, da bi žejno 25 DvehMl, I | treba, da bi me oblekel, da bi žejno napojil in lačno 26 DvehMl, I | svetlo pred nama, kakor da bi videla do konca – pa 27 DvehMl, I | zelena paša! Kaj je potreba, da živim brez veselja in brez 28 DvehMl, I | kakor je živel moj oče; da umrjem, zgoden starec, kakor 29 DvehMl, I | bile tako svetle, kakor da so odsevale zvezde v njih. ~" 30 DvehMl, I | nate in ker bom vedela, da se povrneš!" ~Pavle se je 31 DvehMl, I | Pavletu in Mani, se je zdelo, da je nebo vse višje in svetlejše, 32 DvehMl, I | svetlejše, nego je bilo poprej, da je zvezd veliko več in da 33 DvehMl, I | da je zvezd veliko več in da vse lepše svetijo. ~"Vidim 34 DvehMl, I | Pavle. ~"Tudi meni se zdi, da je svetel dan, pa je že 35 DvehMl, I | nož. Zdaj pa sem vesel, da bi vriskal do nebes – zato 36 DvehMl, I | vse tako spremenilo, kakor da bi trenil!" ~"Zato se je 37 DvehMl, I | toliko polno bridkosti, da kane kaplja čez rob, se 38 DvehMl, I | ni več v nji. Rekla sva, da se posloviva, pa sva si 39 DvehMl, I | Pavle. "Kaj se ti ne zdi, da je zdaj vsa lepša ta dolina, 40 DvehMl, I | zdaj vsa lepša ta dolina, da naju pozdravlja in da naju 41 DvehMl, I | dolina, da naju pozdravlja in da naju ima rada? Nikoli je 42 DvehMl, I | vzkliknil Pavle. "Kakor da je božja roka ukazala. Kajžarja 43 DvehMl, II | revščino in še vesel je bil, da je dobil kupca kar na cesti; 44 DvehMl, II | denar in komaj je vedel, da bajta ni več njegova, jo 45 DvehMl, II | in je spoznal nenadoma, da jo ima od srca rad. Vse 46 DvehMl, II | poslavljal, se mu je zdelo, da gledata okni za njim, kakor 47 DvehMl, II | žalostnih, očitajočih oči; in da ga kličeta, se mu je zdelo, 48 DvehMl, II | kličeta, se mu je zdelo, in da pravita: ~"Ne očeta nimaš 49 DvehMl, II | in ne matere, nikogar ni, da bi te v bridkosti tolažil 50 DvehMl, II | te v bridkosti tolažil in da bi se veselil s teboj. Kakor 51 DvehMl, II | Poslušaj njegovo besedo, kakor da bi mater poslušal!" ~In 52 DvehMl, II | res se je Pavletu zdelo, da sliši njegovo besedo. ~" 53 DvehMl, II | Pavletu pa je bilo, kakor da se poslavlja od matere – 54 DvehMl, II | slovesa je Pavle občutil, da ni hrepenenja tako globokega, 55 DvehMl, II | bil tako blagoslovljen, da je mogel reči: "Ta kos zemlje, 56 DvehMl, II | pa če je še tako majhen, da bi ga z dlanjo pokril, je 57 DvehMl, II | koprnenja in roka se zgane, da bi pobožala tisto kamenito 58 DvehMl, II | Tudi je občutila nenadoma, da jih ima vse od srca rada: 59 DvehMl, II | se ji je zazdelo, kakor da jih prej ni videla in ne 60 DvehMl, II | ji bile noge težke, kakor da je romala že dolge ure. 61 DvehMl, II | vlekla jo je k tlom, kakor da je bilo kamenje v nji. ~" 62 DvehMl, II | odgovorila Mana in se ni ozrla, da bi ne videli solza, ki so 63 DvehMl, II | hladen veter je pihal. ~"Da bi vsaj ne deževalo," sta 64 DvehMl, II | Pavle; hotel je zavriskati, da bi odplašil bridkost, glasu 65 DvehMl, II | takoj in sta molčala, zato da bi žalostne besede še bolj 66 DvehMl, II | srca. ~"Naj se razlije, da se prej zvedri!" je vzkliknil. " 67 DvehMl, II | bova imela rada, ti povem, da se nama nič hudega ne bo 68 DvehMl, II | gosta in iznenada, kakor da se je nebeško vedro prevrnilo. ~ 69 DvehMl, II | obema tako pri srcu, kakor da se je nebo razjokalo; srce 70 DvehMl, II | Stopiva," je rekel Pavle, "da železnice ne zamudiva. Če 71 DvehMl, II | mislila, o vse drugače, da bo najino slovo!" ~Pavleta 72 DvehMl, II | Zgodilo se je, kakor da je mrzla sapa pihnila v 73 DvehMl, II | Pred leti se je še zgodilo, da se je vrnil človek iz Amerike 74 DvehMl, II | maslen kruh na tujem." ~"Da bi vsaj maslen bil! Ali 75 DvehMl, II | svoje, ker jih je sram. Da bi se tebi tako ne zgodilo," 76 DvehMl, II | sta bila žalostna. ~"Kakor da bi nama bilje prepevali," 77 DvehMl, II | oblačilu. Ni jih bilo troje, da bi govorili enako govorico 78 DvehMl, II | Jutri zgodaj že, mislim, da moram na pot, če ne že opolnoči. 79 DvehMl, II | Mana sama, ko je Pavle šel, da kupi in plača karto za Ameriko. 80 DvehMl, II | najino slovo, ni treba, da bi ga še s solzami. Pij, 81 DvehMl, II | še s solzami. Pij, Mana, da stopi v lica kri in v srce 82 DvehMl, II | bo hudega na svetu. Zato, da bo za zmerom potrjeno, mi 83 DvehMl, II | hudo utrujenost; skoraj da jima niso noge odpovedale. ~" 84 DvehMl, II | Mana. "Lepo bi ne bilo, da bi prihajala k Hanci ponoči; 85 DvehMl, II | bila čisto blizu, kakor da sta bila šla ponevedoma 86 DvehMl, II | v veži pa je bila noč, da sta si komaj videla v obraz. ~" 87 DvehMl, II | zameri, če sem te žalila." ~"Da se še kdaj vidiva bolj vesela." ~" 88 DvehMl, III | Noč je bila tako črna, da je videl komaj za ped pred 89 DvehMl, III | v voz toliko popotnikov, da so se duri s težavo zaprle. 90 DvehMl, III | odprtih oknih težak in gost, da bi ga z britvijo rezal. 91 DvehMl, III | dan!" ~Pavle je zagledal, da se je bilo mnogo popotnikov 92 DvehMl, III | jih držale. "Pridi Mana, da te napojim in nasitim," 93 DvehMl, III | bolečina. "Sanjalo se mi je, da sem nesrečen; kaj je bilo 94 DvehMl, III | zemlje in kmalu, mislim, da se bova preselila! Nikar 95 DvehMl, III | preselila! Nikar ne dremlji, da te ne zapeljejo v druge 96 DvehMl, III | Prestal bom pot, kakor že je; da bi le drugo vse!" je rekel 97 DvehMl, III | in truden je bil, kakor da devet dni ni jedel in devet 98 DvehMl, III | črnega voza, se mu je zdelo, da so mu noge od železa in 99 DvehMl, III | bilo divje; zdelo se mu je, da nobeden človek ne hodi zložno, 100 DvehMl, III | človek ne hodi zložno, temveč da begajo in hlastajo, kakor 101 DvehMl, III | kakor od greha gnani, in da nobeden ne govori po človeško, 102 DvehMl, III | govori po človeško, temveč da kriče venomer in vsi hkrati, 103 DvehMl, III | bilo Pavleta, ni vedel, kam da bi med temi neznanimi ljudmi, 104 DvehMl, III | je imel pod glavo. ~Kedaj da se je vzdramil in kako, 105 DvehMl, III | zaobrnilo se in občutil je, da je bolan; tako je bil truden, 106 DvehMl, III | bolan; tako je bil truden, da še oči ni odprl. ~"Kaj bi?" 107 DvehMl, III | se mu je najprej zazdelo, da je še z mnogimi drugimi 108 DvehMl, III | sem stavil jaz. Boljše, da me ne ogovarjajo; slišal 109 DvehMl, III | in prvi dan, se mi zdi, da je že minil. Mlad sem in 110 DvehMl, III | je morje tako razzibalo, da sem te le po kranjskem klobuku 111 DvehMl, III | Pavle; tako je bil utrujen, da se mu še smejati ni hotelo. ~" 112 DvehMl, III | resno je gledal, kakor da ga je bila nenadoma obšla 113 DvehMl, III | misel. ~"Vesel sem, res, da si prišel; tudi zato, ker 114 DvehMl, III | pomislim, se mi le zdi, da nisi pametno ravnal!" ~" 115 DvehMl, III | pametno ravnal!" ~"Kako da ne pametno?" se je začudil 116 DvehMl, III | zimski hlad. ~"Torej praviš, da ne bo dela zame?" je vprašal 117 DvehMl, III | kakor oznanilo: prišel si, da se pogubiš, potegnil si 118 DvehMl, III | Lojze. "Le tako sem rekel, da v Ameriki zdaj več ne rodi 119 DvehMl, III | jablan zlatih jabolk; in da se morda kmalu posuši, če 120 DvehMl, III | veseljem si me pozdravil, tako da sem bil sam vesel; zdaj 121 DvehMl, III | čudežno prirogovilim domov, da mi je še vsa premajhna! 122 DvehMl, III | ti in te odenem, sirota, da si odpočiješ!" ~Stopila 123 DvehMl, III | ima!" je pomislil Pavle. "Da bi ga tudi že jaz imel!" ~ 124 DvehMl, III | pozdravil Pavle. ~"Kaj misliš, da z lenobo služim svoje tolarje?" 125 DvehMl, III | Pavleta je zabolelo, kakor da ga je tuja roka udarila 126 DvehMl, III | prisiljena nevesta. Zakaj da sem slabe volje, ti bom 127 DvehMl, III | je! Zdi se mi prav zares, da je huda ura blizu! Vprašaj 128 DvehMl, III | Zaradi tega ni potreba, da bi jokal in da bi se obešal! 129 DvehMl, III | potreba, da bi jokal in da bi se obešal! Poznam jih, 130 DvehMl, III | Pavletu pa je bilo, kakor da mu je črna senca pošepnila 131 DvehMl, III | je govoril: ~"Ne misli, da je svetá konec, ker tvoje 132 DvehMl, III | počivajo. Zdaj ti ni še hudega, da bi ti hujšega ne bilo. Ali 133 DvehMl, III | pa je še dotlej, Pavle, da boš ti med tistimi petdeseterimi, 134 DvehMl, III | spoznal. Mesto je veliko, da nikoli takega; komaj ve 135 DvehMl, III | takega; komaj ve človek, kam da bi se obrnil. Dela imam 136 DvehMl, III | pa ti kmalu kaj pošljem, da bova imela za balo. Le tako 137 DvehMl, III | videl, ali dozdeva se mi, da je leto in dan. Zame nič 138 DvehMl, IV | Skoraj sem že mislila, da si se izgubila! Saj si prišla 139 DvehMl, IV | vzdramila in je spoznala, kje da je; težko se ji je storilo, 140 DvehMl, IV | je prinesla. ~"Če misliš, da se ti bo lepše sanjalo na 141 DvehMl, IV | razmakni na vse strani, da je bo srce do vrha polno. 142 DvehMl, IV | šel v Ameriko, ni treba, da bi še preko morja jokala 143 DvehMl, IV | in brez bridkosti, kakor da je o dežju in blatu govorila. " 144 DvehMl, IV | zagrnjeno, ali Mana je videla, da je že svetel dan. Urno je 145 DvehMl, IV | Popoldne pojdeva pogledat, kaj da bi zate bilo; veliko ne 146 DvehMl, IV | bo in posebnega nič!" ~"Da ni?" se je prestrašila Mana. ~" 147 DvehMl, IV | nespameten! Kaj si mislila, da čakajo nate? Pridna si, 148 DvehMl, IV | rekla Mana. ~"Tudi jaz, da bi tako ne bila! Tam v naših 149 DvehMl, IV | mesto, kakor si ti prišla; da sem takrat vedela, kar zdaj 150 DvehMl, IV | takrat vedela, kar zdaj vem, da sem takrat videla, kar zdaj 151 DvehMl, IV | ti nikoli ne bom želela, da bi se ti tako dobro godilo, 152 DvehMl, IV | zakaj si tako žalostna, da še govoriti ne maraš o tej 153 DvehMl, IV | hišo; skoraj si ni upala, da bi prestopila prag; pokazali 154 DvehMl, IV | bila tako trudna, kakor da je vse od težkega kamna, 155 DvehMl, IV | kmet!" Tako trudna je bila, da še žalosti ni občutila; 156 DvehMl, IV | hčerá in gostačev, tako, da je pospravljala Mana četvero 157 DvehMl, IV | ustnice in zatajila solze, da bi se ji ne smejali. ~"Zakaj 158 DvehMl, IV | nerodna, nikar ne misli, da si na polju! Kaj ti bom 159 DvehMl, IV | zapiši, pa nikoli ne pozabi, da dobrih ljudi ni na svetu. – 160 DvehMl, IV | Kar povej, še nocoj povej, da pojdeš! Če si sama ne upaš, 161 DvehMl, IV | tolažila Hanca. "Če bi rekla, da so njih besede pljunki, 162 DvehMl, IV | bridkosti v mojem srcu, da bi bilo prostora še za kaj 163 DvehMl, IV | ti povedala, Hanca, čemu da sem prišla v mesto?" ~"Čemu 164 DvehMl, IV | prišla v mesto?" ~"Čemu da si prišla?" ~"Poslušaj pa 165 DvehMl, IV | zato sem prišla v mesto, da bi si prislužila doto, jaz, 166 DvehMl, IV | ampak tako sva se zgovorila, da pišem na ime tistega Lojzeta, 167 DvehMl, IV | lahko za moje roke; mislim, da bom doto kmalu zaslužila. 168 DvehMl, IV | je pač; meni pa se zdi, da je leto in dan, pa te vendar 169 DvehMl, IV | pojdeva najprej domov, da nama bo pozvanjal sveti 170 DvehMl, V | zgodilo, kar sem rekel, da se bo zgodilo – kuga je 171 DvehMl, V | je vprašal tiho. ~"Kako da se je zgodilo?" se je razsrdil 172 DvehMl, V | je toplo v meni; treba, da se malo razhladi!" ~"Čemu 173 DvehMl, V | tisočkrat petsto! Delali smo, da so shrambe in kašče do vrha 174 DvehMl, V | toliko bogastva nasutega, da ga svet ne more več vsega 175 DvehMl, V | bolj zdravo za želodec. Ali da me je kdo lopnil v obraz, 176 DvehMl, V | nazaj! Zdaj sem jo dobil, da mi gori na obeh dveh licih, 177 DvehMl, V | Dozdeva se mi, ljuba duša, da bodo letos imele amerikanske 178 DvehMl, V | kako natanka! Bral sem, da je šla zadnjič v nekem mestu 179 DvehMl, V | plah: ~"Kaj boš storil?" ~"Da bi le sam vedel! Posla iskati 180 DvehMl, V | ko sami prav dobro vedo, da ne bodo našli ničesar. Tolažba 181 DvehMl, V | devetkrat bolj bolan, kakor da se ni nikoli z upanjem in 182 DvehMl, V | bo siromaka, če mu povem, da pojdem odtod!" je pomislil 183 DvehMl, V | so si toliko prihranili, da se lahko še ob pravem času 184 DvehMl, V | brez velike sile počakajo, da se vreme razvedri in da 185 DvehMl, V | da se vreme razvedri in da se kuga poleže. Ali največ 186 DvehMl, V | Vprašal bi tudi jaz, kaj da bo z njimi, ali ni ga na 187 DvehMl, V | njimi, ali ni ga na svetu, da bi mi odgovoril. Premišljeval 188 DvehMl, V | umrje na dan le toliko, da nikoli ni manjša ta črna 189 DvehMl, V | vojska. Tako se mi zdi, da se je njih želodec privadil 190 DvehMl, V | privadil vsemu hudemu in da žive po dva ali tri dni 191 DvehMl, V | segel mraz. ~"Tako praviš, da živé?" ~"Le mislim si tako, 192 DvehMl, V | bilo treba," je pomislil, "da sem mu pomolil ogledalo 193 DvehMl, V | prezgodaj bo sam okusil, kako da živé taki ljudje!" ~Pavle 194 DvehMl, V | misliš; saj nimam pravice, da bi ti zameril! V domovino 195 DvehMl, V | je rekel. "Ni potreba, da bi tako živel, kakor tisti, 196 DvehMl, V | tako živel, kakor tisti, in da bi pobiral skorje iz blata. 197 DvehMl, V | prišel si res ob hudi uri, da bi ob hujši ne mogel! Ne 198 DvehMl, V | delom, temveč glej, kako da se vrneš!" ~Lojze ni bil 199 DvehMl, V | časa dovolj; boljše je, da človek ne misli na prihodnje 200 DvehMl, V | ali bi stopil vanjo!" ~"Da ne bi stopil?" se je začudil 201 DvehMl, V | poginem, kakor si rekel, da jih pogine od vsega hudega 202 DvehMl, V | otroka sem se poslovil. Da imam mater tam na oni strani, 203 DvehMl, V | pozdravila. Tako pa sem šel, da bi otroku prinesel če ne 204 DvehMl, V | Takrat je bilo Pavletu, kakor da je izpregledal. Nadvse grenka 205 DvehMl, V | na nobeno stran!" ~"Kako da je ni?" se je razsrdil Lojze. " 206 DvehMl, V | Zdaj pa mi še to povej: da pride ona nocoj ta večer 207 DvehMl, V | nasmehnil. ~"Kaj sodiš, da te ima ona manj rada, nego 208 DvehMl, V | pogledal v oči in je videl, da so bile tiste oči vse zakrvavele 209 DvehMl, V | zatajenih solzá. ~"Dejal bi ti, da pojdi kar z menoj, kar s 210 DvehMl, V | žalosti. Zdaj pa, ko je sila, da grem, zdaj že komaj čakam 211 DvehMl, V | Ta najin večer je tak, da bova mislila nanj! – Ampak 212 DvehMl, V | Onkraj luže bom poizkusil, da za tvojo vožnjo priberačim 213 DvehMl, V | priberačim denar, ali pa da ga ukradem. Toliko je ustanovljeno!" ~" 214 DvehMl, V | in vse kar je hudega, le da se nad mojim beraštvom ne 215 DvehMl, V | je vzkliknil Lojze, kakor da ni slišal tistih besed. ~" 216 DvehMl, V | če je treba." ~"Reci ji, da se mi dobro godi, da imam 217 DvehMl, V | ji, da se mi dobro godi, da imam veliko posla, da zmerom 218 DvehMl, V | godi, da imam veliko posla, da zmerom mislim nanjo in da 219 DvehMl, V | da zmerom mislim nanjo in da jo pozdravljam." ~"Vse bom 220 DvehMl, V | pozdravljam." ~"Vse bom sporočil: da imaš premalo vreč za vse 221 DvehMl, V | premalo vreč za vse cekine in da bo kmalu pol Amerike tvoje." ~ 222 DvehMl, V | napravljal na pot. ~"Bral sem, da jih je že sto tisoč!" je 223 DvehMl, V | mudilo, sem bil te misli, da bi ne maral umreti na tuji 224 DvehMl, V | tako mu je bilo, kakor da so se tla zamajala pod njim; 225 DvehMl, V | svetilko in je sedel za mizo, da bi pisal Manci. ~V pismu 226 DvehMl, V | sam ve, kaj bi jaz dal, da bi te kmalu že spet videl! 227 DvehMl, V | stotisočkrat čez to široko morje; da bi ga ne bilo med nama! 228 DvehMl, V | med nama! Nikar ne zameri, da še nič ne pošljem. Tudi 229 DvehMl, V | pošljem. Tudi ne misli, da zapravljam, ali da te več 230 DvehMl, V | misli, da zapravljam, ali da te več rad nimam! Lojze 231 DvehMl, V | ali pa te kar pokličem, da bova v Ameriki svatovala. 232 DvehMl, V | iz srca bridkost, tako, da je zastokal, kakor z nožem 233 DvehMl, V | brez tolažbe – ni potreba, da bi še ti občutila mojo bridkost! 234 DvehMl, VI | hiši toliko vrišča in veka, da so gledali sosedje na dvorišče. 235 DvehMl, VI | očeh. Pa si natanko vedela, da je pravica na tvoji, ne 236 DvehMl, VI | tvoji, ne na njeni strani in da bi se nji sami spodobile 237 DvehMl, VI | beseda, še udarca, zdi se mi, da ne bi čutila. Dela se ne 238 DvehMl, VI | Mana. "Saj nisem mislila, da pridem v nebesa, truda in 239 DvehMl, VI | bala. Ali mislila nisem, da je vsako upanje prazno in 240 DvehMl, VI | tako nama je bilo, kakor da nama je paradiž že blizu, 241 DvehMl, VI | otrok se razjoka, kadar zvé, da takih reči ni na svetu. 242 DvehMl, VI | Ne reci več take besede, da me ne bo strah! Saj je pisal, 243 DvehMl, VI | bo strah! Saj je pisal, da se mu dobro godi in da me 244 DvehMl, VI | da se mu dobro godi in da me ima rad." ~Hanca se je 245 DvehMl, VI | mu nisi tudi ti pisala, da se ti dobro godi?" ~Mani 246 DvehMl, VI | biti, še misliti ne maram, da trpi, kakor jaz trpim! Nalašč 247 DvehMl, VI | in se nič ne bojim." ~"Da bi le bilo, kakor misliš. 248 DvehMl, VI | rekla: "Kaj vaju je zmotilo, da sta se poslovila in da sta 249 DvehMl, VI | da sta se poslovila in da sta šla vsak na svojo roko 250 DvehMl, VI | skupaj pa bi bila močna, da bi vaju noben vihar ne podrl. 251 DvehMl, VI | njim, ko sem obljubila, da si prislužim doto in balo." ~" 252 DvehMl, VI | sprejela in pozdravila, kakor da se je vrnil vesel in bogat! 253 DvehMl, VI | te bridkosti; ni treba, da bi je še on bil deležen!" ~ 254 DvehMl, VI | grenkejše. Zdelo se ji je, kakor da je bila ogoljufala njegovo 255 DvehMl, VI | spanju pa se ji je sanjalo, da nekdo pritajeno trka na 256 DvehMl, VI | razcapan in blaten, kakor da je bil prišel z dolge poti. 257 DvehMl, VI | srce, tako hudo ranjeno, da mu je kapala kri izza prstov 258 DvehMl, VI | se ti je sanjalo, Mana, da te je strah?" ~"Videla sem 259 DvehMl, VI | bila nerodna in tuja, tako da jo je Mana komaj razumela; 260 DvehMl, VI | siromašno opravljenih, kakor da je bil kupljen vsak stol 261 DvehMl, VI | vprašala gospa. ~"Znam!" "Da le to znaš; drugega ne bo 262 DvehMl, VI | in se ne zadevaj nikamor, da ne vzbudiš gospoda, ki spi 263 DvehMl, VI | govoril gladko in mirno, kakor da je sedel doma za pečjo. ~" 264 DvehMl, VI | in kruha. ~"Vedela sem, da se ti bo hudo godilo!" je 265 DvehMl, VI | rekla. "Ali mislila nisem, da ti bo tako kmalu sojeno!" ~ 266 DvehMl, VI | in je rekla tiho, kakor da bi šepetala v cerkvi: ~" 267 DvehMl, VI | pišem jaz. Povedala mu bom, da naj pride, preden bo to 268 DvehMl, VI | bo to srce tako ranjeno, da se nikoli ne bo zacelilo." ~ 269 DvehMl, VI | je boljše kazalo. Pravim, da bom kmalu prislužila tako 270 DvehMl, VI | tebi, ali tako se mi sanja, da me je strah. Rada bi že 271 DvehMl, VI | Pa nikar nič ne misli, da sem žalostna in da jokam. 272 DvehMl, VI | misli, da sem žalostna in da jokam. Rada te imam in čakala 273 DvehMl, VI | imam in čakala bom verno, da se povrneš. Le ti me tako 274 DvehMl, VII | svoje tolarje in je videl, da bi izhajal še nadaljnjih 275 DvehMl, VII | Morda bi se naključilo, da dobi opravila, čeprav le 276 DvehMl, VII | bratje; res je potreba tam, da človek meži, ko večerja 277 DvehMl, VII | pa bi se mu bilo zdelo, da je stopil en sam korak. 278 DvehMl, VII | truden. Ker ni vedel, kje da bi se odpočil, je stopil 279 DvehMl, VII | bili; Pavletu se je zdelo, da govore med seboj po italijansko. 280 DvehMl, VII | in že se mu je zazdelo, da je bogat. ~"Kar jih tukaj 281 DvehMl, VII | je pomislil, "stavim, da nobeden nima srebrnika. 282 DvehMl, VII | nobeden nima srebrnika. Pijo, da bi ne bili lačni. Tudi ti, 283 DvehMl, VII | umreti prej, pa če je treba, da morje preplavam in da romam 284 DvehMl, VII | treba, da morje preplavam in da romam po kolenih čez hribe 285 DvehMl, VII | ko je kosil, je občutil, da je bil hudo lačen. "Žganje 286 DvehMl, VII | pomenila in izkazalo se je, da sta si tovariša v nesreči. ~ 287 DvehMl, VII | Pavle ni več vedel, kod da hodi in kje da je. Ni šel 288 DvehMl, VII | vedel, kod da hodi in kje da je. Ni šel rad po taki poti 289 DvehMl, VII | družbi, ali mislil si je: ~"Da vsaj nisem sam. V družbi, 290 DvehMl, VII | je Pavletu res zazdelo, da ga je bil povabil Talijan 291 DvehMl, VII | tatove. Vzduh je bil tak, da so oči zamižale, preden 292 DvehMl, VII | Pavletu se je celo zazdelo, da je slišal od nekod domačo 293 DvehMl, VII | pogledal ta krivonosec, kakor da se mu smilim." ~Zares je 294 DvehMl, VII | Kdo pa je tebe klical, da se vtikaš v reči, ki te 295 DvehMl, VII | blizu slišal in je uganil, da govori po hrvaško. ~"Nož 296 DvehMl, VII | človek in presrečen, ki ve, da celih dolgih štirinajst 297 DvehMl, VII | kmalu; ali tak si, mislim, da me ne boš terjal." ~"Nikoli 298 DvehMl, VII | Pavle sta zadremala, komaj da sta legla; Pavle je bil 299 DvehMl, VII | bilo v trudni poldremavici, da se je še v sanjah nasmehnil: " 300 DvehMl, VII | preklinjati in rogoviliti, da je bilo Pavleta strah. ~" 301 DvehMl, VII | popotnikom. lzkazalo se je, da so spali. Eden izmed njih 302 DvehMl, VII | zadremal, se mu je zasanjalo, da se vozi z urno barko preko 303 DvehMl, VII | stoji Mana, tako blizu, da ji voda pljuska do nog. ~" 304 DvehMl, VIII| večer. ~"Kam sem že rekel, da pojdem?" je premišljeval 305 DvehMl, VIII| se nobeden več ne vrne. Da sem šel takoj, bi zdajle 306 DvehMl, VIII| noge se niso zmenile, kod da hodijo in kam drži cesta. 307 DvehMl, VIII| hladen veter je pihal. ~"Da bi se le ne ulilo to noč," 308 DvehMl, VIII| dvorišču in zdelo se mu je, da vidi pod zidom še dvoje, 309 DvehMl, VIII| na cesto, pa je občutil, da je ves slab in neokreten. " 310 DvehMl, VIII| Misli so mu otopele, komaj da so se še genile, v srcu 311 DvehMl, VIII| ulico, se mu je zazdelo, da sliši od daleč Hrvatov glas. 312 DvehMl, VIII| Nekoč se mu je tudi zazdelo, da je naletel na Talijana in 313 DvehMl, VIII| je naletel na Talijana in da ga je terjal za dolžni tolar. 314 DvehMl, VIII| poizgubile so se mu misli, kakor da je bil veter pihnil mednje. 315 DvehMl, VIII| in z veselim srcem – kam da je šel, ni videl, ne vedel. 316 DvehMl, VIII| Tako mu je bilo, kakor da ga je držala in vodila drobna, 317 DvehMl, VIII| drobna, prijazna roka in da mu je govoril na uho prijazen 318 DvehMl, VIII| roki kozarec vode. ~"Kako da sem v tej izbi, kako sem 319 DvehMl, VIII| tako zdrav in močan, kakor da se je bil do dobrega prespal 320 DvehMl, VIII| nato pa se je napotil, da poišče Mano. Ko je po dolgih 321 DvehMl, VIII| pod noč. Potrkal je močno, da so se duri stresle. ~"Kdo 322 DvehMl, VIII| nasmehnil. ~"Saj sem vedel, da je pismo lagalo. V očeh 323 DvehMl, VIII| besedo in sem obljubil, da te bom debelo nalagal. Ampak 324 DvehMl, VIII| vztrepetala je. ~"Saj sem vedela, da mu je hudo – prikazal se 325 DvehMl, VIII| zato mu kar precej piši, da naj se vrne, odkoder je 326 DvehMl, VIII| prišel. Pa nikar se ne laži, da si gosposka in vesela, ko 327 DvehMl, VIII| ni res." ~"Če mu pišem, da sem žalostna, se ne povrne." ~" 328 DvehMl, VIII| Je že narobe. Piši mu, da si vesela, pa se ti koj 329 DvehMl, VIII| se ti koj obesi. Piši mu, da si žalostna, pa te pride 330 DvehMl, VIII| Ali jaz sem obljubil, da mu denar za vožnjo priberačim 331 DvehMl, VIII| onega. Rekel sem očimu, da sem dolžan tam v Ameriki 332 DvehMl, VIII| dolžan tam v Ameriki in da me zapró, če ne plačam. 333 DvehMl, VIII| dal je. Zdaj se le bojim, da ne zapije teh tolarjev, 334 DvehMl, VIII| se je razpuhtela, kakor da je nikoli ni bilo. ~*~Pavle 335 DvehMl, VIII| bilo. ~*~Pavle je naznanil, da pride; nakratko je sporočil, 336 DvehMl, VIII| ni mogla domisliti, čemu da je bilo v srcu toliko bridkosti 337 DvehMl, VIII| toliko bridkosti in čemu da je nenadoma nikjer več ni. ~ 338 DvehMl, VIII| paradiž, ko nista vedela, da je v vajinih srcih. Blagor 339 DvehMl, VIII| malo je bil truden, kakor da je bil prestopil lužo na 340 DvehMl, VIII| so povedale očem, koliko da je bilo bolesti in koliko 341 DvehMl, VIII| zdaj?" je vprašal. ~"Kaj da bi?" se je zasmejal Pavle. " 342 DvehMl, VIII| me je skrb za naju, kakor da sem prinesel s seboj nabasano 343 DvehMl, VIII| nabasano malho cekinov! Če Bog da, bova pred pustom svatovala 344 DvehMl, VIII| pod svetim Lenartom." ~"Da nisi prinesel cekinov s 345 DvehMl, VIII| rekel: ~"Pojdi z menoj, da bo druščina!" ~"Šla bi," 346 DvehMl, VIII| Mana. ~Trčili so križem, da so na cesto zazvonili kozarci. ~ 347 DvehMl, VIII| sladko in prazniško, kakor da je Bog sam pogledal nanje 348 KrcmEl, I | kamna. ~Dolina je bila lepa, da ne lepše na svetu, kakor 349 KrcmEl, I | ne lepše na svetu, kakor da jo je bil Bog ustvaril za 350 KrcmEl, I | bogata hiša, poln hlev; da ste mi pozdravljeni, Kovačevi! 351 KrcmEl, I | župnik je zmerjal po pravici, da farani take milosti nikakor 352 KrcmEl, I | milosti nikakor niso vredni in da so je bili deležni le zategadelj, 353 KrcmEl, I | dovolj, ampak rekli so, da je bilo nekoč vse boljše 354 KrcmEl, I | bilo nekoč vse boljše in da bo posihdob še zmerom hujše, 355 KrcmEl, I | grozdje. To so bili časi, da je bil človek lahko po pravici 356 KrcmEl, I | tem pa je čisto pozabil, da je bil izpraznil že troje 357 KrcmEl, I | rekel: "Osojničan ni živina, da bi le garal in garal; če 358 KrcmEl, I | tarnanja ter je vriskal, da se je razlegalo do hriba ... ~ 359 KrcmEl, I | zdavne svoje mladosti trudil, da bi spravil pohujšano čredo 360 KrcmEl, I | kraj čela; zdelo se mu je, da ga pozdravljajo hribi, v 361 KrcmEl, I | hribi, v senco toneči, ter da mu voščijo lahko noč; in 362 KrcmEl, I | in zdelo se mu je tudi, da mu prijazno mežikajo bele 363 KrcmEl, I | bele hiše izza vrtov ter da mu prigovarjajo: "Čemu bi 364 KrcmEl, I | nikoli ne tako zakrknjeni, da bi nas milost več ne dosegla. 365 KrcmEl, I | nedolžnim srcem: Kaj sem storil, da mi nalagaš pokoro?" ~Star 366 KrcmEl, I | videl sinoči, Jernej?" ~"Kaj da bi videl?" se je začudil 367 KrcmEl, I | nato jim je prerokoval, da je šiba božja tolikanj hujša, 368 KrcmEl, I | kolikor dalj je namočena in da ga ni zvona, ki bi oznanjal 369 KrcmEl, I | navsezadnje pa jih je tolažil, da ni še odbila polnoč in da 370 KrcmEl, I | da ni še odbila polnoč in da je še časa dovolj za izpreobrnjenje 371 KrcmEl, I | storili in kako smo ravnali, da nas zmerja z iblajtarji 372 KrcmEl, I | iblajtarji in hudodelci? Da nismo svetniki, vemo samí; 373 KrcmEl, I | samí; ali to ve tudi sam, da pšenica ne raste iz kamenja 374 KrcmEl, I | glas je bil tako zamolkel, da so ga farani komaj slišali. ~" 375 KrcmEl, I | trideset dolgih let; bojim se, da še teden dni več ne bom. 376 KrcmEl, I | še kamen ne. Treba je, da bodi rod od dne do dne, 377 KrcmEl, I | plesali ter ste čakali, da se vam prikaže Matjaževo 378 KrcmEl, I | prage zadevali, kaj šele, da bi pomislili na tiste, ki 379 KrcmEl, I | užaljeni. ~"Kaj smo storili, da nas pred Bogom toži za grešnike 380 KrcmEl, I | pridigo, je slonel ob oknu, da bi se poslovil od večerne 381 KrcmEl, I | vislicami za harmoniko, da bi si zagodel še poslednjo 382 KrcmEl, I | prihodnjo uro; in ki greši, ne da bi srce njegovo vedelo za 383 KrcmEl, I | meni pa se le vse zdi, da ne pride na zlatem, temveč 384 KrcmEl, I | grenka ura, ne daj, o Bog, da bi se prelila nedolžna kri." ~ 385 KrcmEl, I | genilo. Župniku se je zdelo, da vidi siv obraz, neusmiljen 386 KrcmEl, I | neusmiljen in zlohoten ter da vidi temne, lakomne oči, 387 KrcmEl, I | Zjutraj pa je bil tako bolan, da ni mogel ganiti nog, komaj 388 KrcmEl, I | mogel ganiti nog, komaj da je še glavo vzdignil. Prišel 389 KrcmEl, I | mladosti. Sinoči sem videl, da je šla zarja za hrib; Bog 390 KrcmEl, I | vzdignite mi vzglavje, da ga vidim," je ukazal župnik. 391 KrcmEl, I | Šel je od nas, kakor da je šlo to nebo nad nami, 392 KrcmEl, I | ga bili vajeni; ali kakor da so se pogreznili ti hribi, 393 KrcmEl, I | občutili, ko so stali ob grobu, da niso pokopali le župnikovega 394 KrcmEl, I | počitka željno, temveč, da so zagrebli in zasuli na 395 KrcmEl, I | grobu, pa občuti strahoma, da je sam in slab. ~Faranom 396 KrcmEl, I | slab. ~Faranom se je zdelo, da se je dolina izpremenila 397 KrcmEl, I | je župnik izdihnil. Kakor da jih je bila božja roka prenesla 398 KrcmEl, I | šele na sodni dan. Kakor da je bil župnik vzel v grob 399 KrcmEl, I | srca so bila potolažena. ~"Da bi le takega dobili, ki 400 KrcmEl, I | vsem je bilo tedaj, kakor da so se jim oči nenadoma odprle; 401 KrcmEl, I | tujih grehov, temveč glej, da boš s svojimi opravil!" ~ 402 KrcmEl, I | bilo pri srcu tako hudo, da se je razjokal. ~"Joj meni, 403 KrcmEl, I | vzkliknil, pa sam ni vedel, čemu da je vzkliknil in zakaj da 404 KrcmEl, I | da je vzkliknil in zakaj da mu je bilo hudó. ~Gnal je 405 KrcmEl, I | čudno se je zdelo pijancem, da je krčmarjev črni plašč 406 KrcmEl, I | plašč do vratú zapét in da mu sega do gležnjev. ~Kakor 407 KrcmEl, I | je bila tako tiha, kakor da je sapo zatajevala; ne vetrca 408 KrcmEl, I | romale bolj počasi, komaj da so še pomežiknile. ~Poslednjikrat 409 KrcmEl, I | nam vsem si ga nalival, da bi nas ociganil. Mi pa smo 410 KrcmEl, I | osojniški ... izkusil nas boš, da bo joj!" ~V kolobarju se 411 KrcmEl, I | vzdignil pest. ~"Ali misliš, da ne vem, počemu da si prišel? 412 KrcmEl, I | misliš, da ne vem, počemu da si prišel? Nič, bratec, 413 KrcmEl, I | se je zaokrenil vdrugič, da bi stopil v klanec, so se 414 KrcmEl, I | na kolena. Poskušal je, da bi se vzdignil, ali život 415 KrcmEl, I | mu je silil k tlom, kakor da je imel kamen privezan okoli 416 KrcmEl, I | okoli vratu. ~"Če je treba, da spim pod milim nebom, bom 417 KrcmEl, I | je; sanjalo pa se mu je, da se je napotil naravnost 418 KrcmEl, I | ozrl se je ter je videl, da so vsi mnogoštevilni vojščaki 419 KrcmEl, I | ugledal ves prestrašen, da stoji do gležnjev v rdeči 420 KrcmEl, I | jih petindvajset, zato, da bo kri prelil v sramoti, 421 KrcmEl, I | trpljenju ni prelil; in zato, da bo vedel, kdo je kralj Matjaž." ~ 422 KrcmEl, I | je tako silno prestrašil, da je padel na kolena ter udaril 423 KrcmEl, II | rekel starejši. ~"Počemu da bi šli tja in kaj bi tam?" 424 KrcmEl, II | položili žlico na mizo. ~"Da ne več naše!" so rekli vsi 425 KrcmEl, II | zmajal z rameni. ~"Kako da niso naše te lehe, čemu 426 KrcmEl, II | lehe, čemu in od kedaj? Da bi jaz sam to vedel! Šle 427 KrcmEl, II | smo, zdaj pa še molimo, da se Bog usmili nas vseh skupaj 428 KrcmEl, II | se mu je zarosilo, kakor da je ugledal tam užaljeno 429 KrcmEl, II | ni šel potihoma do vrta, da bi preskočil plot, temveč 430 KrcmEl, II | okno, se mi je zazdelo, da so zvezde nenadoma vse ugasnile, 431 KrcmEl, II | nenadoma vse ugasnile, kakor da jih je popila noč; oblaka 432 KrcmEl, II | se je očitno izpolnilo, da bi se ne bilo tako!" ~Mano 433 KrcmEl, II | Rekla je: ~"Strah me je – da bi le vedela, kóga me je 434 KrcmEl, II | in ker nič ne vem, zakaj da je srce žalostno." ~On pa 435 KrcmEl, II | me je skrb in mar, odkod da je prišla toča – gorjé, 436 KrcmEl, II | je prišla toča – gorjé, da je prišla in pobila! Zdi 437 KrcmEl, II | pobila! Zdi se mi časih, da se pod mano zemlja maje 438 KrcmEl, II | pod mano zemlja maje in da se bo vsa dolina pogreznila. 439 KrcmEl, II | spodaj; tako zamolklo šumi, da je človeka strah in groza. 440 KrcmEl, II | zato ker ni bila vredna, da bi živela. – Znamenja kažejo, 441 KrcmEl, II | živela. – Znamenja kažejo, da je blizu huda ura, jaz pa 442 KrcmEl, II | Mana. ~"Toliko vem nocoj, da ne bom čakal dneva, ko se 443 KrcmEl, II | ti prišel povedat, zato da ne boš jokala, kadar zadenem 444 KrcmEl, II | namera. Moja misel je ta, da se izpolnijo vsa znamenja, 445 KrcmEl, II | gasil, temveč bom gledal, da se še les ne vname; povodnji 446 KrcmEl, II | ter izpričam tej dolini, da sem njen rodni sin!" ~Mana 447 KrcmEl, II | govoril: ~"Ne pojdem zato, da bi šele zunaj spoznal in 448 KrcmEl, II | spoznal in izvedel, kako da sem močan. Temveč pojdem, 449 KrcmEl, II | pokleknil pred očetom, pa da je vzdignil palico nad menoj, 450 KrcmEl, II | žalil z besedo in komaj da mu nisem pljunil v obraz – 451 KrcmEl, II | Kdo izmed nas bi se bahal, da je varen pred grehom? Srce 452 KrcmEl, II | grehom? Srce ne ve, kedaj da omahne. Nepričakovana in 453 KrcmEl, II | kako bi mene ne bilo? Daj, da pojdem s teboj." ~"Jaz pojdem 454 KrcmEl, II | v drugih krajih sekiro, da stešem novo domačijo tebi 455 KrcmEl, II | mi težko slovo, ker vem, da se povrnem z veselim srcem." ~" 456 KrcmEl, II | roko in obadva sta čutila, da jima je nalit poln kelih 457 KrcmEl, II | poln kelih bridkosti in da ga bosta izpila do dna. ~ 458 KrcmEl, II | Ali sem vam kaj ukradel, da me gledate kakor samega 459 KrcmEl, II | Kaj, ali sem dušo zapil, da se mi cmeriš? Glej in pazi, 460 KrcmEl, II | mi cmeriš? Glej in pazi, da ne boš jokala še bolj po 461 KrcmEl, II | pestjo na čelo s toliko silo, da se mu je še drugi dan poznala 462 KrcmEl, II | je grenko v svojem srcu, da se vrši velik greh, hujši 463 KrcmEl, II | se boš plazil po kolenih, da bi jo lizal." ~Nato mu je 464 KrcmEl, II | lije strup," je pomislil. "Da izpijem par kozarcev, pa 465 KrcmEl, II | licih se mu je poznalo, da je izkusil pač že mnogo 466 KrcmEl, II | robate in kosmate kvante, da je celo krčmar Elija majal 467 KrcmEl, II | obtežilo. ~"Kod si hodil, da si tako šaro zbral?" ga 468 KrcmEl, II | je vprašal Elija. ~"Kod da sem hodil? Da bi sam vedel! 469 KrcmEl, II | Elija. ~"Kod da sem hodil? Da bi sam vedel! Vprašaj nogo 470 KrcmEl, II | veselejše, že je odprl usta, da bi poklical Elijo, krčmarja: ~" 471 KrcmEl, II | Kaj ne vidiš, Elija, da je steklenica prazna?" ~ 472 KrcmEl, II | je steklenico tako urno, da se je razbila na tleh. Nato 473 KrcmEl, II | čutil vrv okoli vratu, komaj da sem se približal. Da bi 474 KrcmEl, II | komaj da sem se približal. Da bi čakal še eno uro, še 475 KrcmEl, II | usmili." ~Šel je hitro, kakor da bi bežal iz zakletega gradú. ~ 476 KrcmEl, II | je sopihal cigan. "Zato da bi bil tam, kamor sodim." ~ 477 KrcmEl, II | zvrnilo. Ná, poglej, kakšen da sem, komaj še ciganu podoben. 478 KrcmEl, II | njega tako veselo, kakor da je bil zalotil tovariša 479 KrcmEl, II | kakor strah. ~"Povej mi, kdo da si," je ukazal in je stal 480 KrcmEl, II | drugemu, še z očmi ni razodel, da ga je strah teme in prihodnjih 481 KrcmEl, II | starejši. ~"Napregel je; kam da pelja, ni povedal," sta 482 KrcmEl, II | pojdeš, Bog s teboj; in da bi se povrnili bolj veseli, 483 KrcmEl, II | v noč; govorili so tiho, da bi ne vzdramili matere, 484 KrcmEl, II | mater, ko je vprašal: ~"Pa da pobegnemo vsi trije – kam 485 KrcmEl, II | odgovoril: ~"Mati bo čakala, da se povrnemo, pa če se povrnemo 486 KrcmEl, II | rekel starejši. "Treba je, da se poslovim od vaju, dokler 487 KrcmEl, II | volja. Kdo ima pravico, da bi gledal postrani in da 488 KrcmEl, II | da bi gledal postrani in da bi mi očital? Reci kdo besedo, 489 KrcmEl, II | Reci kdo besedo, reci, da ga porinem čez prag!" ~" 490 KrcmEl, II | in nikjer ne pozabi, kje da je tvoja domačija. Čakala 491 KrcmEl, II | Čakala bom nate, daj Bog, da te dočakam!" ~Visoko je 492 KrcmEl, II | stisnil in stopil je hitreje, da bi ga bridkost ne premagala. 493 KrcmEl, II | spomni, kaj si obljubila: da ne boš jokala in da boš 494 KrcmEl, II | obljubila: da ne boš jokala in da boš čakala name." ~"To povej, 495 KrcmEl, II | name." ~"To povej, kdaj da se povrneš, da bom štela 496 KrcmEl, II | povej, kdaj da se povrneš, da bom štela tedne in dni." ~" 497 KrcmEl, II | srce." ~Obema se je zdelo, da sta govorila komaj troje 498 KrcmEl, II | proti nebu in je videl, da se je sonce že bilo nagnilo 499 KrcmEl, II | vrta; tako daleč je že bil, da ni več razločil njenih solz. ~ 500 KrcmEl, II | dvoje korakov za njim, kakor da bi ga bilo palice strah. ~"