Part, Chapter

 1 DvehMl, I   |        tam doli! – Mimo sva šla, sama si videla, tam svatujejo." ~"
 2 DvehMl, I   |      pred Bogom in ljudmi!" ~"Če sama v tej svoji žalosti pokopljeva
 3 DvehMl, I   |         Kako bi nama bila sojena sama bridkost? Ni greha brez
 4 DvehMl, I   |         da bi ji dajal vbogajme; sama si prislužim doto. Eno leto,
 5 DvehMl, I   |          bilo pri srcu, da bi še sama zaukala in zapela. ~"Prav
 6 DvehMl, I   |   vriskanje, zakaj vriskala bova sama! Tam v Ameriki, tam nič
 7 DvehMl, I   |         ker sva vesela, kakor je sama, in ker jo imava rada." ~"
 8 DvehMl, II  |        sta prišla do železnice.  Sama sta bila v vozu do druge
 9 DvehMl, II  |        Nista več poslušala, tudi sama nista govorila; srce pa
10 DvehMl, II  |          če bo še kateri. Bodiva sama do večera. Jutri zgodaj
11 DvehMl, II  |        Le tisti čas je bila Mana sama, ko je Pavle šel, da kupi
12 DvehMl, II  |        za Ameriko. In ko je bila sama, se je vsa velika žalost
13 DvehMl, II  |     Jokala si, Mana, ker si bila sama. Ne jokaj, Mana. Z vodo
14 DvehMl, III |        Znanega človeka ni tukaj, sama sva z Lojzetom. Kadar se
15 DvehMl, IV  |     Grenko govoriš!" ~"Kmalu boš sama videla in vedela; morda
16 DvehMl, IV  |         rekla Mana. ~"Vedela boš sama, kadar boš vse videla in
17 DvehMl, IV  |          povej, da pojdeš! Če si sama ne upaš, pojdem s teboj!" ~"
18 DvehMl, VI  |         manj glasno, kakor gospa sama. ~"Če te udari, koj vse
19 DvehMl, VI  |          tiste čase, ko sem bila sama še otrok." ~"Vse je, kakor
20 DvehMl, VI  |        je pomislila Mana in tudi sama je bila lačna. ~Legla je
21 DvehMl, VI  |          in je rekla: ~"Če mu ti sama ne pišeš, pa mu pišem jaz.
22 DvehMl, VI  |      Mana je planila. ~"Ne piši; sama bom pisala. Vse bom po pravici
23 DvehMl, VIII|          in molčal je. Ženska je sama prinesla vrelega čaja, kruha
24 DvehMl, VIII|          je, ves žalosten." ~"Če sama veš, kaj bi še nadalje govoril?
25 KrcmEl, I   |         visoko v planine. Dolina sama pa je bila velik vrt sredi
26 KrcmEl, I   |       vse do zadnje in ostala je sama sladkost. ~"Kaj bi se človek
27 KrcmEl, II  |        pred menoj, pa če bi bila sama smrt. Ali bojim se, ker
28 KrcmEl, IV  |         še malo posedel, da bova sama. Nikar se ne umikaj, nimam
29 KrcmEl, IV  |         samo zatisnilo, bo glava sama klonila. Odprta je izba,
30 SimnuS, II  |     čegava da je? Nadloga bo pač sama vedela, kje se je rodila!" ~
31 SimnuS, IV  |           zakaj jaz sem pravica, sama sebi mati in hči, sama svoj
32 SimnuS, IV  |           sama sebi mati in hči, sama svoj začetek in konec; če
33 SimnuS, V   |        Župana pa se nista vozila sama, temveč pravica, kakor je
34 SimnuS, VI  |     svojega obraza, tudi pravica sama se je potila, on pa ni čakal,
35 SimnuS, VI  |      zakrknjenosti; tudi biriča, sama zaspana in počitka željna,
36 SimnuS, VI  |         je svetilo iz noči kakor sama nebeška glorija. ~
37 SimnuS, VII |        dan. Ali kakor je nadloga sama zavozlala vozel, tako ga
38 SimnuS, VII | zavozlala vozel, tako ga je tudi sama razvozlala. Zakaj mrtvim
39 SimnuS, VII |          že od začetka, da te je sama hinavščina in zloba! Porinil