Part, Chapter

 1 DvehMl, I   |         kako šele bi se godilo meni, ki imam tebe in sem zatorej
 2 DvehMl, I   |       obema rokama! Čemu bi se meni tako ne zgodilo? Tam nisem
 3 DvehMl, I   |         je rekel Pavle. ~"Tudi meni se zdi, da je svetel dan,
 4 DvehMl, I   |        mene pozdravlja in tudi meni je prijazna! Zato naju pozdravlja,
 5 DvehMl, II  |         ki trepeče in omahuje. Meni pa je srce malodušno, kakor
 6 DvehMl, II  |       težko nosiš to culo, daj meni!" ~"Lahko nosim te cunje,
 7 DvehMl, II  |     malo v njih, kakor ga je v meni, ne povrne se ni eden." – ~
 8 DvehMl, III |        bila v zemljo. "Pridi k meni, jaz ne morem," je zaklical. "
 9 DvehMl, III |    senca. ~"Nocoj boš spal pri meni!" je rekel Lojze. "Tudi
10 DvehMl, IV  |    tako dobro godilo, kakor se meni godi!" ~"Povej, zakaj si
11 DvehMl, IV  |        treba čakati, čakaj pri meni!" ~"Samo ti si dobra! Samo
12 DvehMl, IV  |      videla, mesec dni je pač; meni pa se zdi, da je leto in
13 DvehMl, V   |      dejal. "Preveč je toplo v meni; treba, da se malo razhladi!" ~"
14 DvehMl, V   |        besede in brez slovesa, meni nič tebi nič, kakor nadležnega
15 DvehMl, V   |        ne gladú, ne žeje. Tudi meni niso kar naproti prišli,
16 DvehMl, V   |       srebro nima obstanka pri meni. Moje čeljusti niso imele
17 DvehMl, VI  |   poberi, kar imaš, pa pridi k meni!" je rekla Mani in je šla. ~
18 DvehMl, VIII|      daj vesele sanje, pa tudi meni jih daj!" ~Veselih sanj
19 KrcmEl, I   | blagoslovljen tudi jaz. Kaj bi meni to breme? Saj ni le moje,
20 KrcmEl, I   |     njega kličejo, nanj upajo; meni pa se le vse zdi, da ne
21 KrcmEl, I   |       da se je razjokal. ~"Joj meni, joj nam," je vzkliknil,
22 KrcmEl, I   |     sta pogledala v tla. ~"Joj meni, joj nam!" je vzkliknil
23 KrcmEl, II  |      ga je prestrašena. ~"Tudi meni se je hudo storilo tisto
24 KrcmEl, II  |       pojutrišnjem." ~"Kako bo meni sami? Kamor pojdeš, pojdem
25 KrcmEl, II  |       je! Preveč učenosti je v meni, to me je zvrnilo. Ná, poglej,
26 KrcmEl, III |        s pestjo na čelo. ~"Joj meni!" je vzkliknil. "Mislil
27 KrcmEl, III |       in oče svojih otrok. Joj meni! Nič nisem pomislil nanje –
28 KrcmEl, III |       sem tako pijan, da se le meni ziblje in maje, ali pa se
29 KrcmEl, III |     težko culo je nosil. ~"Joj meni, samotnemu!" je zavpil stari
30 KrcmEl, IV  |       štel." ~"Zdaj pa najprej meni štej! V mestu niso vedeli,
31 KrcmEl, V   |        že postava in zapoved v meni, da me nese korak tja, kjer
32 KrcmEl, V   |       z njimi, zakaj taka je v meni postava." ~Najmlajši Potnikov
33 KrcmEl, V   |      pijanec in nazadnje – joj meni, kaj sem storil nazadnje!
34 SimnuS, I   |   krivi, mu upadajo lica. Tudi meni se je tako zgodilo. Črni
35 SimnuS, I   | sramote, njim očitaj oboje, ne meni!" ~"Gospoda piše postave,
36 SimnuS, II  |       bi mu v srcu očital: "Še meni delaš sitnost in zamero,
37 SimnuS, III |      pa že občinska nadloga! – Meni jih je sedemdeset, glej,
38 SimnuS, V   |         ampak kaj se razbojnik meni za postavo!" ~Modrovala
39 SimnuS, VI  |        spanje vama Bog dodeli, meni pa krščansko smrt!" ~Gledal