| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] uživaj 1 užival 3 uživali 1 v 842 vabil 1 vabila 2 vabili 1 | Frequency [« »] 2198 in 1692 se 1031 da 842 v 831 pa 808 ne 743 so | Ivan Cankar Troje povesti IntraText - Concordances v |
Part, Chapter
1 DvehMl, I | romala uro in dve uri hodá, v hrib in čez goro, bi bila 2 DvehMl, I | slišala svatovsko ukanje, v srce bi ga bila slišala. ~" 3 DvehMl, I | bila slišala. ~"Zdaj gre v hrib moja pot, tvoja pa 4 DvehMl, I | hrib moja pot, tvoja pa v dolino!" je rekel Pavle. " 5 DvehMl, I | jima srečo, ko jo imata v izobilju; nama je nihče 6 DvehMl, I | deležna." ~"Še več grenkobe je v tvoji besedi, nego v mojem 7 DvehMl, I | je v tvoji besedi, nego v mojem srcu. Kaj ni sreče 8 DvehMl, I | kako nama je sojeno že v zibeli. Tako nama je sojeno: 9 DvehMl, I | Bogom in ljudmi!" ~"Če sama v tej svoji žalosti pokopljeva 10 DvehMl, I | klancu, ki se je vzpenjal v hrib. Pod njima v dolini 11 DvehMl, I | vzpenjal v hrib. Pod njima v dolini je ležala vas, z 12 DvehMl, I | njima. Zaukalo je visoko v hrib, razlegla se je fantovska 13 DvehMl, I | tam gori na pustem klancu, v samotni noči? Koliko solz 14 DvehMl, I | niso slišale? Nam, ki smo v dolini in v svetlobi in 15 DvehMl, I | Nam, ki smo v dolini in v svetlobi in v družbi, nam 16 DvehMl, I | dolini in v svetlobi in v družbi, nam se godi prijetno. 17 DvehMl, I | storila zlega, da bi bila že v zibeli sojena!" ~"Zlo sva 18 DvehMl, I | se rodila. Zibel ne sodi v bajto. Če je sodba krivična 19 DvehMl, I | izmed obeh ni ganil roke v slovó. Pavle je gledal proti 20 DvehMl, I | zvezde zmerom višje in višje, v neizmerno daljavo. ~"Na 21 DvehMl, I | rekel. "Na tistega, ki je v Ameriki. Kje je pač Amerika? 22 DvehMl, I | kamor gredo zvezde kakor v procesiji!" ~Z zvezdami 23 DvehMl, I | Tudi Mana je gledala v zvezde in tudi njene misli 24 DvehMl, I | vzdignile k njim, bežečim v svetlo daljavo. ~"Na Hanco 25 DvehMl, I | Na tisto Hanco, ki je šla v mesto služit. Nič mlajša 26 DvehMl, I | koprneče misli so romale v daljavo, onkraj zvezd so 27 DvehMl, I | póte, ali pa da te pokličem v Ameriko. Tako pa sedim in 28 DvehMl, I | vriskala bova sama! Tam v Ameriki, tam nič ne vprašajo, 29 DvehMl, I | lačno nasitil; druge so šle v svet, pa so se vrnile z 30 DvehMl, I | brez nehanja! Stala sva v hlevu, brez vode in krme, 31 DvehMl, I | premagal!" ~Mana mu je gledala v obraz; njegove oči so bile 32 DvehMl, I | kakor da so odsevale zvezde v njih. ~"Čakala bom nate, 33 DvehMl, I | večerna zarja!" ~"Če je v srcu dan, zakaj bi ne bil 34 DvehMl, I | prijela za roko in se napotila v dolino. ~"Kako si rekla, 35 DvehMl, I | pa mi je šla tvoja beseda v srce kakor brušen nož. Zdaj 36 DvehMl, I | kapljice bridkosti ni več v nji. Rekla sva, da se posloviva, 37 DvehMl, I | so naju; pojdiva!" ~Roko v roki, visoka in vesela, 38 DvehMl, I | nevesta in ženin, sta šla v dolino. Kadar je zaukalo 39 DvehMl, I | zasmejala Mana. ~Prišla sta v vas; cesta se jima je zdela 40 DvehMl, I | sta, kakor sta bila, roko v roki, naravnost do županove 41 DvehMl, II | čudno storilo. Komaj je imel v roki denar in komaj je vedel, 42 DvehMl, II | matere, nikogar ni, da bi te v bridkosti tolažil in da 43 DvehMl, II | grudi; nobeno drugo ne živi v srcu do poslednje kaplje, 44 DvehMl, II | poslednje kaplje, ne gloje v glavi do poslednje misli. 45 DvehMl, II | šli grenkega kruha služit v Westfalijo in v Ameriko – 46 DvehMl, II | kruha služit v Westfalijo in v Ameriko – kam jim hlepe 47 DvehMl, II | Ameriko – kam jim hlepe oči v samotnih urah? Čez gore 48 DvehMl, II | je jokala, vsi drugi so v očeh zatajih solze. ~"Veliko 49 DvehMl, II | ozrl na Mano, pokimal ji je v slovo, nato je šel za hišo 50 DvehMl, II | romala že dolge ure. Cula v roki ni bila velika, ali 51 DvehMl, II | kakor da je bilo kamenje v nji. ~"Manca, vrni se," 52 DvehMl, II | Pogledala sta si iz oči v oči, vedela sta vse takoj 53 DvehMl, II | Gozd nad njima je pošumeval v vetru; prva težka kaplja 54 DvehMl, II | ta bridkost, čemu ta voda v očeh? Stopila sva na to 55 DvehMl, II | hudega ne bo zgodilo." ~V besedi je bilo zaupanje, 56 DvehMl, II | besedi je bilo zaupanje, v srcu ga ni bilo. ~"Če ti 57 DvehMl, II | oblak, jima je pljusnilo v obraz. ~"Ali še veš?" je 58 DvehMl, II | Takrat sva se smejala, še v usta sva lovila kaplje," 59 DvehMl, II | škropilo je še narahlo v ravnih curkih; Pavle in 60 DvehMl, II | žalostnih besed je bilo v srcu, ali na jezik niso 61 DvehMl, II | železnice. Sama sta bila v vozu do druge postaje; obrisala 62 DvehMl, II | so vztrepetale ustnice, v njenem srcu se je nenadoma 63 DvehMl, II | slovo!" ~Pavleta je zgrabilo v grlu kakor s pestjo in molčal 64 DvehMl, II | postaji so se odprle duri in v voz je stopila vesela družba; 65 DvehMl, II | žganja je romala iz rok v roké. Postaren kmet se je 66 DvehMl, II | vprašal kmet Pavleta. ~"V Ameriko!" ~"Kam pa ti, dekle?" 67 DvehMl, II | da je mrzla sapa pihnila v veselo družbo; smeh je utihnil. ~" 68 DvehMl, II | uro. Zdaj pa stopi siromak v eno barko, v drugi barki 69 DvehMl, II | stopi siromak v eno barko, v drugi barki pa se že pelje 70 DvehMl, II | dekletu dandanašnji, ki mora v službo. Slajši ovsenjak 71 DvehMl, II | kmetica. ~"Bog vama daj srečo v tej hudi loteriji," so rekli 72 DvehMl, II | Mana. ~Obadva pa sta rekla v svojem srcu: ~"Ker gledajo 73 DvehMl, II | mesto, vse pusto in sivo v dežju; kakor razmočena, 74 DvehMl, II | odkod, jih je bilo prignalo v to nepriljudno izbo, ki 75 DvehMl, II | ob taki misli in rekel je v svojem srcu: "Če je upanja 76 DvehMl, II | Če je upanja tako malo v njih, kakor ga je v meni, 77 DvehMl, II | malo v njih, kakor ga je v meni, ne povrne se ni eden." – ~ 78 DvehMl, II | in uboštva gre iskat in v izobilju ga bo našel." ~ 79 DvehMl, II | kozarec, pa je solza kanila v vino. ~Pavle se je vrnil 80 DvehMl, II | solzami. Pij, Mana, da stopi v lica kri in v srce pogum." ~ 81 DvehMl, II | da stopi v lica kri in v srce pogum." ~Pila sta in 82 DvehMl, II | Mana in mu ni pogledala v obraz. ~"Če je čas, pa pojdiva," 83 DvehMl, II | morda zaklenjene." ~"Pa bodi v božjem imenu," je vzdihnil 84 DvehMl, II | še noč," je rekel Pavle. "V veži postojva, mestni ljudje 85 DvehMl, II | zapirajo zgodaj." ~Stala sta v veži, za roko sta se držala 86 DvehMl, II | ulice so bila že svetla; v veži pa je bila noč, da 87 DvehMl, II | da sta si komaj videla v obraz. ~"Zdaj pa Bog s teboj, 88 DvehMl, III | izgrešim, pa naj izgrešim v božjem imenu in še hvala 89 DvehMl, III | žalost z njo." ~Nabasali so v voz toliko popotnikov, da 90 DvehMl, III | Pozno je stopil Pavle v voz, zato je stal. Od obeh 91 DvehMl, III | strani mu je pihalo iz oken v obraz, ali vendar ni bil 92 DvehMl, III | prazen. Takoj se je sključil v dve gubé, lica je naslonil 93 DvehMl, III | ganila, priraščena je bila v zemljo. "Pridi k meni, jaz 94 DvehMl, III | in vode." Obojega je imel v izobilju, vode in kruha, 95 DvehMl, III | noge so mu bile priraščene v zemljo, močne korenine so 96 DvehMl, III | pa je ugasnil kakor sveča v vetru. ~"Hudo sanjaš, tovariš," 97 DvehMl, III | dremajoče popotnike, mu je segla v srce grenka bolečina. " 98 DvehMl, III | drži pot, prijatelj?" ~"V Ameriko." ~"Če drži pot 99 DvehMl, III | Ameriko." ~"Če drži pot v Ameriko, tedaj pa nikar 100 DvehMl, III | dremlji, da te ne zapeljejo v druge kraje!" ~Resnično 101 DvehMl, III | Resnično sta se kmalu preselila v drug voz, ki ni bil prav 102 DvehMl, III | odhajale, nekatere pa so stale v vodi tako mirno, kakor na 103 DvehMl, III | izgubili me ne bodo." ~Daleč v mesto si ni upal, preveč 104 DvehMl, III | ljudmi, zato se je vrnil v tisto žalostno hišo, kamor 105 DvehMl, III | ogenj in se je razpalilo v krvi. ~"Nikoli ga nisem 106 DvehMl, III | ni vedel. Zašumelo mu je v glavi in zaobrnilo se in 107 DvehMl, III | mnogimi drugimi zaklenjen v prostorno ječo. Strop je 108 DvehMl, III | ker je bil ves zasinel v obraz; ogovoril ga je, Pavle 109 DvehMl, III | iskat, prav tako so stavili v to žalostno loterijo, kakor 110 DvehMl, III | minil. Mlad sem in močan, v sedmih dneh me ne bo vzelo; 111 DvehMl, III | kakor mine huda ura." ~Napol v sanjah, napol v omotici, 112 DvehMl, III | Napol v sanjah, napol v omotici, tako se je vozil 113 DvehMl, III | opotekal in ves bled je bil v obraz. Lojze je čakal nanj, 114 DvehMl, III | pisala in spoznal ga je v gneči med stotimi. ~"Od 115 DvehMl, III | nerodnost, pa te bom še v dolini Jozafat spoznal! 116 DvehMl, III | božji! – Zdaj brž na voz; v naši deželi ne hodimo peš!" ~ 117 DvehMl, III | korakov ter sta stopila v krčmo, ki se je zdela Pavletu 118 DvehMl, III | odlegla. ~"Dobro je pivo v tej hiši!" je rekel Lojze. " 119 DvehMl, III | se pogubiš, potegnil si v loteriji črno številko! ~" 120 DvehMl, III | Le tako sem rekel, da v Ameriki zdaj več ne rodi 121 DvehMl, III | zgrudil na posteljo in je v tistem trenotku zaspal; 122 DvehMl, III | sajast, nato pa se je napotil v nemško krčmo. Kolikor je 123 DvehMl, III | bil!" ga je spreletelo. ~V krčmi je Pavle kosil in 124 DvehMl, III | koliko jih je včerajšnji dan v tem bogatem mestu od gladu 125 DvehMl, III | je pisal Mani in je rekel v tem pismu: ~"Srečno sem 126 DvehMl, III | pismu: ~"Srečno sem prišel v Ameriko, zdrav in vesel. 127 DvehMl, III | pojdeva najprej domov, v nedeljo, kadar gredó k maši 128 DvehMl, III | pismo, je naslonil lica v dlani in solze so mu tekle 129 DvehMl, IV | Mana ji je pogledala v oči in Hanca je takoj vse 130 DvehMl, IV | napravim in ne pomijem, stopi v tisto izbo; majhna je, ali 131 DvehMl, IV | moja!" ~Mana je stopila v tesno izbo, ki je bila komaj 132 DvehMl, IV | široka. Postelja je bila v nji, miza in stol, nič drugega. 133 DvehMl, IV | obleka tako nagosto, kakor v štacuni: jopiči vsake sorte, 134 DvehMl, IV | blazino in je zadremala. Pozno v noč jo je vzbudila Hanca, 135 DvehMl, IV | ji je posvetila s svečo v obraz. "Glej jo, kakor 136 DvehMl, IV | nikoli še ni prenočevala v tuji hiši in za vbogajme. ~" 137 DvehMl, IV | čaj in kri ji je šinila v lica. ~"Dolgo pot sem danes 138 DvehMl, IV | Če je še toliko žalosti v tvojem srcu, nič ne misli 139 DvehMl, IV | je šel?" je vprašala. ~"V Ameriko." ~"Če je šel v 140 DvehMl, IV | V Ameriko." ~"Če je šel v Ameriko, ni treba, da bi 141 DvehMl, IV | da bi tako ne bila! Tam v naših krajih nosijo ljudje 142 DvehMl, IV | kakor otrok ne ve, če ima v roki vinar ali cekin. Prišla 143 DvehMl, IV | cekin. Prišla sem kmetica v mesto, kakor si ti prišla; 144 DvehMl, IV | Mana je skrila obraz v dlani. ~"Jaz pa sem vse 145 DvehMl, IV | mora." ~Popoldne sta šli v mesto. Ženska, ki je oddajala 146 DvehMl, IV | listek. ~"Pa se tam oglasi v soboto! Tam ti ne bo hudega, 147 DvehMl, IV | na dom in zabolelo jo je v srcu. ~"Nič dobrega mi ne 148 DvehMl, IV | svetu, nikoli ne!" je rekla v svoji žalosti. ~"Prav zares 149 DvehMl, IV | šele mene!" je pomislila v svojem strahu; povesila 150 DvehMl, IV | sobote je domovala pri Hanci, v soboto pa se je napotila 151 DvehMl, IV | list veleval. ~Prišla je v visoko, čisto novo, gosposko 152 DvehMl, IV | ubogala. Culo vrzi tja, v kot, zavihaj si rokave in 153 DvehMl, IV | posod. ~"Mnogo jih je pač v družini!" je pomislila Mana 154 DvehMl, IV | stoje; in ko si je postlala v kuhinji na tleh, je bila 155 DvehMl, IV | storila hudega?" je pomislila v svojem srcu. Gospa pa ji 156 DvehMl, IV | tistim odpovej pa pojdi v boljše kraje; če bo treba 157 DvehMl, IV | le zvesto hrani spomin v srcu; vse si zapomni, kar 158 DvehMl, IV | Mana. "Preveč je bridkosti v mojem srcu, da bi bilo prostora 159 DvehMl, IV | Hanca, čemu da sem prišla v mesto?" ~"Čemu da si prišla?" ~" 160 DvehMl, IV | služit, zato sem prišla v mesto, da bi si prislužila 161 DvehMl, IV | Tako bom pisala, kakor je v mojem srcu!" je odgovorila 162 DvehMl, IV | Pavletu pismo in je rekla v tistem pismu: ~"Srečno sem 163 DvehMl, IV | pismu: ~"Srečno sem prišla v službo in nič mi ni hudega. 164 DvehMl, V | V Tam v Ameriki, tam v Lojzetovi 165 DvehMl, V | V Tam v Ameriki, tam v Lojzetovi 166 DvehMl, V | V Tam v Ameriki, tam v Lojzetovi izbi, pa se je 167 DvehMl, V | zgodilo: ~Planil je Lojze v izbo še pred večerom, nič 168 DvehMl, V | se bo zgodilo – kuga je v deželi!" ~Ob tej besedi 169 DvehMl, V | razsrdil Lojze. "Kako pride v deželo toča, lakot, draginja, 170 DvehMl, V | spodoben človek! – Pojdiva v krčmo, rad bi se napil." ~ 171 DvehMl, V | se napil." ~Ko sta bila v krčmi, je Lojze pokusil 172 DvehMl, V | dejal. "Preveč je toplo v meni; treba, da se malo 173 DvehMl, V | zakaj tistih, ki jih bodo v tej deželi posadili na cesto, 174 DvehMl, V | starem. Ječe bodo imele v izobilju lačnih gostov in 175 DvehMl, V | Ali da me je kdo lopnil v obraz, bi ga pošteno lopnil 176 DvehMl, V | Bral sem, da je šla zadnjič v nekem mestu procesija lačnih 177 DvehMl, V | zaprli. Ranjence so peljali v bolnišnico, jetnike pa v 178 DvehMl, V | v bolnišnico, jetnike pa v ječo; oboji so dobili kruha 179 DvehMl, V | še ob pravem času rešijo v domovino. Tudi takih je, 180 DvehMl, V | pijanec, nikogar ne vidi in v tla strmi ..." ~Pavleta 181 DvehMl, V | pogledal Lojzetu naravnost v obraz, izpregovoril je počasi 182 DvehMl, V | pravice, da bi ti zameril! V domovino pojdeš, jaz pa 183 DvehMl, V | misel, ki se mu je zagrizla v srce, ni izpustila tako 184 DvehMl, V | goreč ogenj se mu je izlilo v srce. ~"Kako bi stal pred 185 DvehMl, V | skrbi. Ona veruje vame in v mojo srečo; ne mogel bi 186 DvehMl, V | in težka misel je stopila v njegovo srce in se nikoli 187 DvehMl, V | pride ona nocoj ta večer v to izbo, vsa uboga in objokana – 188 DvehMl, V | pa bi vsaj imel žal misel v srcu?" ~Pavle je ves vztrepetal. ~" 189 DvehMl, V | rekel Pavle in je uprl lica v dlani. "Ona je otrok, jaz 190 DvehMl, V | Lojze mu je pogledal v oči in je videl, da so bile 191 DvehMl, V | cesto ne poženó, ostani v moji izbi! Če nisi pijanec 192 DvehMl, V | strani, ali morda pogledaš v Ljubljano?" ~"Pogledam, 193 DvehMl, V | kisel nikar ne bodi. Če je v srcu žalost, je vsaka nadloga 194 DvehMl, V | zibale ob bregu; zaobrnila je v širokem kolobarju, zarezala 195 DvehMl, V | širokem kolobarju, zarezala je v morje dolgo svetlo brazdo 196 DvehMl, V | otrok, ki je izgrešil pot v samoti. ~Gledal je proti 197 DvehMl, V | Nikoli je ni tako ljubil v srcu, kakor ob tisti žalostni 198 DvehMl, V | zvezd. ~Pavle je šel zvečer v svojo samotno izbo; globoko 199 DvehMl, V | in na tiste, ki umirajo v tujini brez tolažbe. ~Ko 200 DvehMl, V | mizo, da bi pisal Manci. ~V pismu je rekel: ~"Nič mi 201 DvehMl, V | rad nimam! Lojze je šel v domovino; naročil sem mu 202 DvehMl, V | pozdrav. Jaz pa ostanem v Ameriki, dokler ne prislužim 203 DvehMl, V | te kar pokličem, da bova v Ameriki svatovala. Stotisočkrat 204 DvehMl, VI | VI V nedeljo, ko je Mana odpovedala 205 DvehMl, VI | odpovedala službo, je bilo v hiši toliko vrišča in veka, 206 DvehMl, VI | služiti drugim, ne sme imeti v očeh nobene solze več in 207 DvehMl, VI | si glavo in solze so bile v tvojih očeh. Pa si natanko 208 DvehMl, VI | nasmehnila in je točila čaj v obe dve skodelici. ~"Zoper 209 DvehMl, VI | vsi, kolikor nas je šlo v svet. Sreče smo šli iskat, 210 DvehMl, VI | nekdaj: trud in skrb, le še v večji meri!" ~"To ni vsa 211 DvehMl, VI | nisem mislila, da pridem v nebesa, truda in skrbi se 212 DvehMl, VI | megla, nikoli več ga ne bo v srce nazaj." ~"Obadva sta 213 DvehMl, VI | reči ni na svetu. Šla sta v svet, kakor je šel Pavliha 214 DvehMl, VI | Zdaj jokaš – on morda joka v Ameriki." ~Mana se je hudo 215 DvehMl, VI | Mani se je srce stisnilo v tihem strahu. ~"Saj ne sme 216 DvehMl, VI | molčali; zakaj obema so v daljne kraje romale misli, 217 DvehMl, VI | morem!" je rekla Mana. "Še v oči bi mu ne mogla pogledati, 218 DvehMl, VI | Mana se je vzdignila v postelji. ~"Zakaj me žališ?" 219 DvehMl, VI | Mana in je ihteč zaspala. ~V tem nemirnem spanju pa se 220 DvehMl, VI | Zaspala je pozno in je ihtela v spanju. – ~Čez teden dni 221 DvehMl, VI | druge duri in je zaklical v izbo. ~Prišla je gospa, 222 DvehMl, VI | upognjena, suha ženska, zavita v haljo, ki je bila šita kakor 223 DvehMl, VI | vsak stol ob drugem času in v drugem kraju. ~"Nista bogata!" 224 DvehMl, VI | je bila lačna. ~Legla je v kuhinji na trdo posteljo, 225 DvehMl, VI | ogrnila ruto; nato je stopila v izbo. ~"Napravi mi čaja, 226 DvehMl, VI | vzbudiš gospoda, ki spi v oni izbi!" ~Mana je kuhala 227 DvehMl, VI | je čedila zjutraj obleko v veži, je prišel po stopnicah 228 DvehMl, VI | je rekel in je stopil v kuhinjo. Mana se mu je umeknila 229 DvehMl, VI | je zaklenila duri. Pozno v noč je rahlo trkalo, Mana 230 DvehMl, VI | je trepetala od strahu. V nedeljo se je napotila k 231 DvehMl, VI | srepim očesom pogledala v obraz in je vse spoznala. 232 DvehMl, VI | tiho, kakor da bi šepetala v cerkvi: ~"Saj ni zame več 233 DvehMl, VI | pisala ob sveči in je rekla v tistem pismu: ~"Le tako 234 DvehMl, VI | svetim Lenartom, ali pa v Ameriki. Pa nikar nič ne 235 DvehMl, VI | Mana!" Pogledala ji je v obraz in je namršila obrvi. ~" 236 DvehMl, VI | objokanih oči." ~Mana je šla v kuhinjo in si je izprala 237 DvehMl, VI | mislila je nase in nanj in še v spanju so ji tekle solze 238 DvehMl, VII | in pa če bi šel domovat v tako hišo, kjer leži v eni 239 DvehMl, VII | domovat v tako hišo, kjer leži v eni sami nečedni izbi po 240 DvehMl, VII | Opoldne in zvečer bi stopil v tisto črno, zakajeno luknjo, 241 DvehMl, VII | in smrčanja tovarišev in v lepih sanjah bi morda celo 242 DvehMl, VII | sanjah bi morda celo romal v tisto zeleno dolino pod 243 DvehMl, VII | bi se odpočil, je stopil v zatohlo žganjarnico. Komaj 244 DvehMl, VII | samovoljno še na vse lepša pota. V tisto dolino so se napotile, 245 DvehMl, VII | sveti Lenart!" je rekel v svojem srcu. "Ne maram umreti 246 DvehMl, VII | Poldne je bilo; napotil se je v tisto kuhinjo, kjer kuhajo 247 DvehMl, VII | se je, da sta si tovariša v nesreči. ~Ker je bil Talijan 248 DvehMl, VII | šel rad po taki poti in v taki družbi, ali mislil 249 DvehMl, VII | je: ~"Da vsaj nisem sam. V družbi, pa bodi taka ali 250 DvehMl, VII | razbojnike in tatove." ~Komaj sta v krčmo stopila, se je Pavletu 251 DvehMl, VII | preden so mogle pogledati v sajasti, smrdeči dim. Po 252 DvehMl, VII | so in kartali. Kričali so v vseh jezikih in govoricah 253 DvehMl, VII | od nekod domačo besedo. ~"V lepe kraje si me vodil," 254 DvehMl, VII | trije tolarji naj gredo v božjem imenu, več pa nikar. 255 DvehMl, VII | tebe klical, da se vtikaš v reči, ki te nič ne brigajo? 256 DvehMl, VII | Čokat človek, rjav in koščen v obraz, se je primajal skozi 257 DvehMl, VII | si se pritepel, siromak, v ta nečedni brlog?" ga je 258 DvehMl, VII | štirinajst dni," je rekel Hrvat. "V štirinajstih dneh pa se 259 DvehMl, VII | rekel Hrvat. ~Prišla sta v brlog, ki je bil tesan in 260 DvehMl, VII | Pavle. ~Dolgo nista sedela v brlogu; še preden se je 261 DvehMl, VII | šel za njim. Prišla sta v prenočišče, kjer jih je 262 DvehMl, VII | Tako sladko mu je bilo v trudni poldremavici, da 263 DvehMl, VII | poldremavici, da se je še v sanjah nasmehnil: "Kaj mi 264 DvehMl, VII | troje popotnikov je bilo v izbi. Pavle je stresel 265 DvehMl, VII | so mi vzeli." ~Hrvat je v poluspanju debelo pogledal, 266 DvehMl, VII | modro rekel: "Kdor nosi culo v ta kraj, naj pripiše sebi!" ~ 267 DvehMl, VII | Kar je, je! Perilo je bilo v nji in pražnja obleka – 268 DvehMl, VII | ali jutri? Prelijva ga v žganje!" ~Prelila sta ga 269 DvehMl, VII | sta bila pijana, ko sta v pozni noči lezla čez plot; 270 DvehMl, VII | Zakaj sanjalo se mu je tole: v svoji bajti pod svetim Lenartom 271 DvehMl, VII | svoje prostrane lehe, zoreče v soncu, in ves vesel je bil. 272 DvehMl, VII | prikazala sirotna ženska. V sivo, razdrapano ruto je 273 DvehMl, VII | rekla. "Pozdravljen bodi v svojem bogastvu." ~Nato 274 DvehMl, VII | Zakaj molčiš in gledaš v tla?" ga je vprašal Hrvat. ~ 275 DvehMl, VII | pomeniva." ~Stopila sta v tisti brlog, kjer je Pavle 276 DvehMl, VII | in se je nasmehnil kakor v sanjah; ves bled je bil. ~" 277 DvehMl, VII | kakor položi mati otroka v zibel. ~Komaj je Pavle zatisnil 278 DvehMl, VIII| Zahvaljena, Mana," je rekel v svojem srcu. "Še preko morja 279 DvehMl, VIII| vlažno. Pavle je posegel v žep in je preštel svoje 280 DvehMl, VIII| mu je seglo žganje močno v glavo; ko je vstal, se je 281 DvehMl, VIII| Mana, zakaj si me poklicala v sanjah?" ~Tako so blodile 282 DvehMl, VIII| in kam drži cesta. Kakor v omotici se je opotekal iz 283 DvehMl, VIII| se je opotekal iz ulice v ulico. Kadar so noge odpovedale, 284 DvehMl, VIII| počival, kjer je bilo, ali v samotni veži, ali na kupu 285 DvehMl, VIII| pomislil Pavle. Zagriznil je v trdo, od sonca osušeno skorjo 286 DvehMl, VIII| Legel je pod zid in gledal v nebo. Sivi oblaki so tiho 287 DvehMl, VIII| noč," je pomislil Pavle v skrbeh. "Žeje in gladu sem 288 DvehMl, VIII| kam. Gladu ni občutil, ali v glavi mu je ležalo kakor 289 DvehMl, VIII| ležalo kakor težek kamen in v sencih mu je kovalo. Kmalu 290 DvehMl, VIII| komaj da so se še genile, v srcu pa ni bilo bridkosti 291 DvehMl, VIII| se je ves trušč izgubil v daljavi. Nekoč se mu je 292 DvehMl, VIII| ulici, ali pa se je bil v svoji omotici izgubil v 293 DvehMl, VIII| v svoji omotici izgubil v razbojniško krčmo. Talijan 294 DvehMl, VIII| težkih sanj, je ležal na zofi v Lojzetovi izbi, čelo je 295 DvehMl, VIII| stala pred njim in je držala v roki kozarec vode. ~"Kako 296 DvehMl, VIII| kozarec vode. ~"Kako da sem v tej izbi, kako sem prišel?" 297 DvehMl, VIII| nasitil. ~*~Ko je prišel Lojze v Ljubljano, se je najprej 298 DvehMl, VIII| Tudi Lojze ji je pogledal v obraz in se je nasmehnil. ~" 299 DvehMl, VIII| vedel, da je pismo lagalo. V očeh in na licih se ti poznajo 300 DvehMl, VIII| pravici!" ~Mani je bilo v lica mraz in vztrepetala 301 DvehMl, VIII| govoril? Kuga je pač prišla v deželo, zoper njo ni pomoči." ~" 302 DvehMl, VIII| tri tedne niso imeli kruha v ustih, pa so še žvižgali. 303 DvehMl, VIII| očimu, da sem dolžan tam v Ameriki in da me zapró, 304 DvehMl, VIII| domisliti, čemu da je bilo v srcu toliko bridkosti in 305 DvehMl, VIII| ko nista vedela, da je v vajinih srcih. Blagor vama!" ~ 306 DvehMl, VIII| Tisti večer so sedeli v krčmi vsi štirje: Pavle 307 DvehMl, VIII| lepih krajih, nato se vrnem v Ameriko; nemirna je moja 308 DvehMl, VIII| na oči. ~"Že imam ženina v Ameriki," je rekla. "Pred 309 DvehMl, VIII| jih umrje tam, pod zemljo, v plavžih, v tovarnah, pod 310 DvehMl, VIII| pod zemljo, v plavžih, v tovarnah, pod železnim kolesom, 311 KrcmEl, I | nagnjeno; tako je gledal v dolino z zlohotnim, lakomnim 312 KrcmEl, I | vzpenjali sočni pašniki visoko v planine. Dolina sama pa 313 KrcmEl, I | Potnikovih, belo gnezdece v zelenem vrtu – skomine stresajo 314 KrcmEl, I | je, meril z očmi, sodil v mislih, njegov obraz pa 315 KrcmEl, I | besedi!" ~Vino mu je seglo v glavo in srce, naveličal 316 KrcmEl, I | očesom. Beli lasje so mu v vetru frfotali kraj čela; 317 KrcmEl, I | da ga pozdravljajo hribi, v senco toneči, ter da mu 318 KrcmEl, I | dolina pa se je potopila v črno jezero. Župnik se je 319 KrcmEl, I | Župniku pa je segla žalost v srce. ~"Tudi ne bodo videli, 320 KrcmEl, I | napuh, predrzno zaupanje v božjo milost ter še mnogo 321 KrcmEl, I | Farani so verno poslušali, v krčmi pa so rekli: ~"Star 322 KrcmEl, I | gledal, pa sem videl tam v dolini dvoje ljudi. Vsaki 323 KrcmEl, I | zemlje. Pa se je veselil v svojem malobrižnem in nespametnem 324 KrcmEl, I | okorno; noge so se mu udirale v zemljo do kolen. Ali kakor 325 KrcmEl, I | revščine. Naj nam pokaže pot v Matjaževo deželo, pa bomo 326 KrcmEl, I | in križ; in le molitev bo v naših ustih." ~Nato so pili 327 KrcmEl, I | Farani so do konca poslušali, v svojem srcu pa so bili zlovoljni 328 KrcmEl, I | farani in so se napotili v krčmo. ~Župnik ni užival 329 KrcmEl, I | Večerna zarja je tiho zatonila v mrak. Župnik se je ozrl 330 KrcmEl, I | rekla. ~"Kdor je, naj stopi v izbo," je ukazal župnik. ~ 331 KrcmEl, I | ukazal župnik. ~Stopil je v izbo dolg, suh človek, oblečen 332 KrcmEl, I | dolg, suh človek, oblečen v črn plašč, ki mu je segal 333 KrcmEl, I | bila božja roka prenesla v druge čase in druge kraje. 334 KrcmEl, I | Kakor da je bil župnik vzel v grob s seboj ne le vseh 335 KrcmEl, I | osojniški farani občutili v svojem žalovanju in strah 336 KrcmEl, I | Ali ni je večne bridkosti, v osojniški fari celó ne. 337 KrcmEl, I | teden dni so farani sedeli v krčmi in so modrovali. ~" 338 KrcmEl, I | bilo hudó. ~Gnal je govedo v hlev ter je stopil v hišo. ~" 339 KrcmEl, I | govedo v hlev ter je stopil v hišo. ~"Kje je oče?" je 340 KrcmEl, I | oče?" je vprašal. ~"Oče je v krčmi," sta odgovorila obadva 341 KrcmEl, I | obadva brata in sta pogledala v tla. ~"Joj meni, joj nam!" 342 KrcmEl, I | vstala in pisani pari so se v jadrnem plesu zasuknili, 343 KrcmEl, I | plesali, dokler ni bilo v svetilki olja več, v sodu 344 KrcmEl, I | bilo v svetilki olja več, v sodu vina ne in v suknji 345 KrcmEl, I | olja več, v sodu vina ne in v suknji ne srebrá. ~Kraj 346 KrcmEl, I | segali so mehko in priljudno v roke faranov; le čudno se 347 KrcmEl, I | zgrudil se boš." ~"Tudi v tebi, Martinovec, je še 348 KrcmEl, I | svečo ter se je napotil v svojo podstrešno izbo. Tam 349 KrcmEl, I | Stari Potnik se je majal v klanec; z dolgimi koraki 350 KrcmEl, I | izkusil nas boš, da bo joj!" ~V kolobarju se je zaobrnil 351 KrcmEl, I | stari Potnik, pogledal je v dolino in je vzdignil pest. ~" 352 KrcmEl, I | zaokrenil vdrugič, da bi stopil v klanec, so se mu zamajala 353 KrcmEl, I | jezil?" je rekel napol že v spanju. "Tudi župnik je 354 KrcmEl, I | ni bil več skrit globoko v gori, temveč je stal na 355 KrcmEl, I | Stari Potnik je stopil v tisto izbo, kjer je na zlatem 356 KrcmEl, I | odgovoril, ga je zazeblo v srce; kajti ozrl se je ter 357 KrcmEl, I | prestrašen, da stoji do gležnjev v rdeči luži. ~"Kje in čemu 358 KrcmEl, I | zato, da bo kri prelil v sramoti, ko je v slavi in 359 KrcmEl, I | prelil v sramoti, ko je v slavi in trpljenju ni prelil; 360 KrcmEl, I | najprej proti nebu, nato v dolino. Zvezde so sijale 361 KrcmEl, I | zajokal sin. ~Šla sta počasi v klanec. Dolina je bila vsa 362 KrcmEl, II | Mračilo se je po dolini, v izbo je sijala prijazna 363 KrcmEl, II | govoril oče, ali pogledal ni v oči ne materi, ne sinovom, 364 KrcmEl, II | vstal in je bil ves zamolkel v obraz; rekel je: ~"Povečerjali 365 KrcmEl, II | domačije." ~Nato se je napotil v dolino in do tistih leh 366 KrcmEl, II | prsti. Takrat mu je segla v srce velika bridkost. ~" 367 KrcmEl, II | leho in je šel. Šel pa je v reber, do Kovačevih. Nič 368 KrcmEl, II | prag. ~"Mana!" je poklical v veži. ~Mana je prišla, njen 369 KrcmEl, II | na vrt, ki je bil ves že v senci; nad črnimi vejami 370 KrcmEl, II | Zdaj bo leto dni, ko sva si v roko segla," je rekel Potnikov. " 371 KrcmEl, II | mu nismo verjeli. Zdaj je v grobu, Bog mu daj nebesa, 372 KrcmEl, II | vzkliknila Mana; že so bile solze v očeh in v besedi. ~"Ne moreš 373 KrcmEl, II | so bile solze v očeh in v besedi. ~"Ne moreš z menoj. 374 KrcmEl, II | spustila, strup lije – tudi v moje srce lije. Še včeraj 375 KrcmEl, II | komaj da mu nisem pljunil v obraz – glej, to je strup. 376 KrcmEl, II | božji dan in čemu bi ga v krčmi ne zapravil? Danes 377 KrcmEl, II | odkod mu prihaja taka misel v glavo in taka beseda na 378 KrcmEl, II | Jaz pojdem ter si nabrusim v drugih krajih sekiro, da 379 KrcmEl, II | tod mimo." ~Segla sta si v roko in obadva sta čutila, 380 KrcmEl, II | Kovača gospodarja. Duri v izbo so bile nastežaj odprte, 381 KrcmEl, II | je stal na pragu s palico v roki ter je kričal v izbo: ~" 382 KrcmEl, II | palico v roki ter je kričal v izbo: ~"Kaj, ali sem gospodar, 383 KrcmEl, II | odgovoril. Kovač pa je stopil v izbo. ~"Poberi se!" je ukazal 384 KrcmEl, II | besedo, ali občutil je grenko v svojem srcu, da se vrši 385 KrcmEl, II | pozdravili, ko je stopil v Elijevo krčmo. Elija sam 386 KrcmEl, II | ali Potnikov mu ni segel v roko. ~"Še lizal jo boš, 387 KrcmEl, II | kozarec od sebe. ~"Ne le v duše, tudi v grla lije strup," 388 KrcmEl, II | sebe. ~"Ne le v duše, tudi v grla lije strup," je pomislil. " 389 KrcmEl, II | ni videl. ~Oblečen je bil v prašne in razcefrane cunje, 390 KrcmEl, II | vendar mu ni seglo vino ne v lica in ne v oči, jezika 391 KrcmEl, II | seglo vino ne v lica in ne v oči, jezika pa mu še celo 392 KrcmEl, II | dolino, sem takoj sklenil v svojem srcu: to je paradiž 393 KrcmEl, II | točila. Že mu je bilo toplo v lica, že so gledale njegove 394 KrcmEl, II | to je! Preveč učenosti je v meni, to me je zvrnilo. 395 KrcmEl, II | zagledal, sem koj rekel v svojem srcu: Pod njegovo 396 KrcmEl, II | spet ležal če ne med ljudmi v hiši, vsaj med živino v 397 KrcmEl, II | v hiši, vsaj med živino v hlevu. Tak je človek: dolgo 398 KrcmEl, II | jaz." ~Potnikov se je ozrl v tisti bradati obraz, ali 399 KrcmEl, II | tisti bradati obraz, ali v temi ga ni razločil natanko; 400 KrcmEl, II | rekel cigan čisto tiho. "V moji culi ni drugega nič, 401 KrcmEl, II | toplo je." ~Nato je stopil v hišo. Brata sta sedela za 402 KrcmEl, II | Čakali so na očeta pozno v noč; govorili so tiho, da 403 KrcmEl, II | vzdramili matere, ki je spala v mali izbi. Najmlajši pa 404 KrcmEl, II | in ni več." ~Segli so si v roko, nato pa so počivali 405 KrcmEl, II | se zmotil in sem prišel v tujo hišo? Ali me ne poznate 406 KrcmEl, II | zaloputnil duri za seboj. V glavi mu je še brnelo od 407 KrcmEl, II | bela hiša se je svetila v soncu. Takrat se mu je storilo 408 KrcmEl, II | prihitela do vrta, je bila vroča v lica, njene oči pa so bile 409 KrcmEl, II | si mi dala, pa še veselje v srce." ~Obema se je zdelo, 410 KrcmEl, II | se je Potnikov že nameril v hrib, je še slišal globoko 411 KrcmEl, II | in se je lokavo nasmehnil v svoje kuštrave brke. ~ 412 KrcmEl, III | njegovi smrti pa še celó. ~V nedeljo ni bilo vriskanju 413 KrcmEl, III | da ji ni enake na svetu. V ponedeljek pa so povešali 414 KrcmEl, III | vodo iz vodnjaka: zmerom v kolobarju, zmerom po eni 415 KrcmEl, III | Krepko potegni, Potnik, da ti v srcu odleže. Kdo bi vekal 416 KrcmEl, III | obupaval, dokler je še kaplja v sodu?" ~Potnik je zduškoma 417 KrcmEl, III | s pijanimi očmi ugledal v vinu zaklad in čudež. ~" 418 KrcmEl, III | pobožni faran, da veruje v kralja Matjaža in da čaka 419 KrcmEl, III | resnična od začetka do konca. – V neki fari je živel človek, 420 KrcmEl, III | pretege; ampak sedeli so v grabeževi krčmi in so pili 421 KrcmEl, III | njegovo vino. Šlo jim je v kri in v kosti kakor strup. 422 KrcmEl, III | vino. Šlo jim je v kri in v kosti kakor strup. Zjutraj 423 KrcmEl, III | čas! – in se je napotil v krčmo. Drugi dan se je vreme 424 KrcmEl, III | bridkosti se je napotil v krčmo. ~V tisti fari pa 425 KrcmEl, III | se je napotil v krčmo. ~V tisti fari pa je domoval 426 KrcmEl, III | ustavil prej noge, nego v jarku. Da bi se potolažil, 427 KrcmEl, III | grabeža in pajka. Tam je v svojem napuhu snoval tolike 428 KrcmEl, III | tako. Moj ded je dopolnil v delu in skrbi devetdeset 429 KrcmEl, III | je vzkliknil. "Mislil sem v svoji babjevernosti, da 430 KrcmEl, III | navsezadnje usmilil in je posegel v kot. ~"Na, vrv," je rekel, " 431 KrcmEl, III | je rekel, "in obesi se v božjem imenu." ~Siromak 432 KrcmEl, III | sem visel, pa sem padel v zaklad," je rekel siromak. ~ 433 KrcmEl, III | zakladnik sam ni vedel, če ima v roki zlató ali orehovo listje. 434 KrcmEl, III | povedal?" ~Vino je bilo v glavi, misli niso šle daleč, 435 KrcmEl, III | da bi mu z bičem švrknil v obraz: ~"Cigan, ali ne veš 436 KrcmEl, III | povedal tako, da te bo še v grobu treslo!" ~Cigan pa 437 KrcmEl, III | Cigan pa se mu je zasmejal v obraz tako veselo, kakor 438 KrcmEl, III | Saj niti božjaka nimam v suknji in zemlje še toliko 439 KrcmEl, III | in strah mu je zahladil v lica. ~"Močno vino točiš, 440 KrcmEl, III | križali; toliko sem preudaril v sanjah!" ~Počasi in trudoma 441 KrcmEl, III | rezkim hladom, ki mu je bušil v lica, bi bil Potnik omahnil, 442 KrcmEl, III | se mi je, da sem tiščal v pesti silno gorjačo. Že 443 KrcmEl, III | cigan. ~Stopala sta počasi v klanec; Potnik je pokimaval 444 KrcmEl, III | Faranom osojniškim se le v spanju in v pijanosti prikažejo 445 KrcmEl, III | osojniškim se le v spanju in v pijanosti prikažejo sveti 446 KrcmEl, III | strehe zibal. ~"Tudi luč je v hiši," je rekel Potnik. " 447 KrcmEl, III | Potnik je potegnil cigana v stran. ~"Ne zastavi mu poti! 448 KrcmEl, III | spoznal. Grenkost je občutil v srcu, ali izpregovoril ni 449 KrcmEl, III | koraka. Šel je naravnost v dolino, do Martinovih, ki 450 KrcmEl, III | pljunil; nato pa se je napotil v hrib. ~Prelepa je bila noč 451 KrcmEl, III | Potnikov na svojo domačijo. V srcu ni čutil bridkosti, 452 KrcmEl, III | tisti? Drugi Potnikov je, v misli ga poznam. Bog s teboj 453 KrcmEl, III | nekateri. "Saj je silil v rubežen, kakor živina v 454 KrcmEl, III | v rubežen, kakor živina v ogenj." ~Drugi pa so molčali 455 KrcmEl, III | so molčali in so gledali v tla; spreletel jih je strah. ~ 456 KrcmEl, III | ga ni slišal; stal je tam v črni suknji, tih in trd, 457 KrcmEl, III | koraki in brez klobuka hitel v dolino, sam ni vedel, kam; 458 KrcmEl, III | te misli, pa je preudaril v svoji pameti: ~"Ni zdravo, 459 KrcmEl, III | nisem župnik; človek hodi v krčmo pit, molit in vest 460 KrcmEl, III | molit in vest izpraševat pa v cerkev, ne narobe; župnik 461 KrcmEl, III | sosedu," je rekel. ~Pili so. V prvo kapljo je utonil strah, 462 KrcmEl, III | kapljo je utonil strah, v drugo je utonila bridkost, 463 KrcmEl, III | vzdignilo sladko veselje. V nobenem srcu več ni bilo 464 KrcmEl, III | pred hišo in se je vrnil v krčmo tako bled, kakor da 465 KrcmEl, III | visel Grajžar; truplo se je v vetru narahlo pozibavalo, 466 KrcmEl, III | bilo. Hlapec se je zaprl v hlev, kmetje pa so bežali 467 KrcmEl, III | hlev, kmetje pa so bežali v dolino in se niso ozirali. ~ 468 KrcmEl, III | niso ozirali. ~Stopil je v krčmo, izpil je na dušek 469 KrcmEl, III | zamolklo je udarilo truplo v travo. Ali v svoji grozi 470 KrcmEl, III | udarilo truplo v travo. Ali v svoji grozi je bil zamahnil 471 KrcmEl, III | silno, da so ga slišali v dolini do zadnje hiše. Ko 472 KrcmEl, III | nasmehnila. ~Pobegnil je v hišo, zaklenil vse duri 473 KrcmEl, III | zadelal vsa okna. Svetilko v veliki izbi je privil, da 474 KrcmEl, III | je gorela še svetlejše, v svoji podstrešni izbi pa 475 KrcmEl, IV | IV Zagrebli so Grajžarja v neblagoslovljeno zemljo 476 KrcmEl, IV | potrti in so hodili rajši v cerkev nego v krčmo. Tudi 477 KrcmEl, IV | hodili rajši v cerkev nego v krčmo. Tudi se jim nikoli 478 KrcmEl, IV | dal miru in prikazal se je v dolini osojniški vsako noč, 479 KrcmEl, IV | je bil, ves bled in zelen v obraz, roke pa je imel zatekle. ~ 480 KrcmEl, IV | topla, je legel pod klancem v travo, da bi zadremal. Ali 481 KrcmEl, IV | deset korakov pod njim in v klanec je stopil Grajžar, 482 KrcmEl, IV | svoje." ~In je šel počasi v klanec, upognjen do pasú, 483 KrcmEl, IV | hiše. Edini cigan je sedel v svojem temnem kotu samoten 484 KrcmEl, IV | teboj." ~Cigan se ni zmotil v svoji bistri pameti. Ko 485 KrcmEl, IV | teden dni zdoma, pa se vrne v soboto zvečer ter se počitka 486 KrcmEl, IV | kakor so živeli od nekdaj: v nedeljo so plesali, v ponedeljek 487 KrcmEl, IV | nekdaj: v nedeljo so plesali, v ponedeljek vzdihovali. ~ 488 KrcmEl, IV | vzdihovali. ~Jeseni, že v oktobru, pa se je nenadoma 489 KrcmEl, IV | konja ter se je napotil v krčmo kakor je bil, še z 490 KrcmEl, IV | kakor je bil, še z bičem v roki. ~Elija ga je veselo 491 KrcmEl, IV | temno pogledal. ~"Čuj, žid! V mestu sem bil, da bi vzdignil 492 KrcmEl, IV | Drugače sem jeseni nosil denar v mesto, letos pa sem šel 493 KrcmEl, IV | Zdaj pa najprej meni štej! V mestu niso vedeli, kdo da 494 KrcmEl, IV | slonel Elija; bled je bil v lica in glavo je imel obvezano. 495 KrcmEl, IV | Še tisti večer so sedeli v Elijevi krčmi, točila pa 496 KrcmEl, IV | široka rdeča brazgotina, v lica je bil siv in suh. ~" 497 KrcmEl, IV | je ostal še sam Martinov v krčmi. ~"Kaj pa ti?" ga 498 KrcmEl, IV | Martinov je imel vino v glavi, pa je sedel za mizo 499 KrcmEl, IV | farovža ni več moja in da sem v nji le gostač od davi do 500 KrcmEl, IV | Tudi hlev in živina v njem." ~"Pa skedenj?" ~"