Part, Chapter

 1 DvehMl, II  |         uri, na ta najin dan," je tiho rekel Pavle. ~"Če bi sonce
 2 DvehMl, II  |       mraku. "Čas je, mislim," je tiho rekla Mana in mu ni pogledala
 3 DvehMl, II  |     pojdiva," je rekel Pavle prav tiho in ni izpraznil kozarca,
 4 DvehMl, III |           tatovi. – Zakaj se tako tiho držiš?" ~"Truden sem!" je
 5 DvehMl, III |          slovesu vedel!" je rekel tiho. ~"Zaradi tega ni potreba,
 6 DvehMl, V   |           to zgodilo?" je vprašal tiho. ~"Kako da se je zgodilo?"
 7 DvehMl, V   |               Kaj bo z njimi?" je tiho vprašal Pavle. ~Temno je
 8 DvehMl, V   |           Rad bi!" je rekel Pavle tiho. ~"Zdaj pa mi še to povej:
 9 DvehMl, V   |       beračiti, ne krasti!" se je tiho nasmehnil Pavle. "Ne pojdem!
10 DvehMl, VI  |           odejo in vzglavje. Hôdi tiho in se ne zadevaj nikamor,
11 DvehMl, VI  |          se ti godi?" ~Mana se je tiho nasmehnila. ~"Zdaj bi si
12 DvehMl, VI  |         velikimi očmi in je rekla tiho, kakor da bi šepetala v
13 DvehMl, VII |         prav gotovo dobil!" se je tiho nasmehnil Pavle. "Tako lokavo
14 DvehMl, VII |             Pa z Bogom!" je rekel tiho in je iztegnil roko. ~Hrvat
15 DvehMl, VII |         Pa na oni svet," je rekel tiho Pavle. ~"Kakor si, tak ne
16 DvehMl, VIII|           Hrvat vzbudil, je Pavle tiho vstal, oblekel se je ter
17 DvehMl, VIII|     gledal v nebo. Sivi oblaki so tiho bežali preko nebá, le malokdaj
18 DvehMl, VIII|         kozarca pred seboj, pa se tiho smeje in bi ne čutil ne
19 KrcmEl, I   |        bojazni. ~Večerna zarja je tiho zatonila v mrak. Župnik
20 KrcmEl, I   |          dolino. Zvezde so sijale tiho in žalostno, dolina je bila
21 KrcmEl, II  |     želján," je rekel cigan čisto tiho. "V moji culi ni drugega
22 KrcmEl, II  |          pozno v noč; govorili so tiho, da bi ne vzdramili matere,
23 KrcmEl, IV  |         cigan in si je točil sam. Tiho je žvižgal in popeval zase;
24 KrcmEl, IV  |         kozarec za kozarcem in je tiho popeval vesele pesmi. Šele
25 KrcmEl, V   |         krčmo ..." ~Nič ni rekel, tiho je šel pod streho in je
26 KrcmEl, V   |          je gorela lučka v olju. ~Tiho se je najmlajši približal
27 KrcmEl, V   |      Zbogom, mati!" je rekel tako tiho, da bi ga bdeče uho ne slišalo. ~
28 KrcmEl, V   |    Nazadnje pa je rekel počasi in tiho: ~"Zadnje čase sem mnogokrat
29 KrcmEl, V   |          že tudi zvezde na nebu. ~Tiho se je vzdignil krčmar Elija.
30 KrcmEl, VI  | spogledali in v njih očeh je bilo tiho upanje. ~Tam, kjer je bila