Part, Chapter

501 KrcmEl, IV  |         Navsezadnje tudi zidanica v nogradu?" ~"Tudi zidanica!" ~
502 KrcmEl, IV  |           dokler ni senca utonila v noč. Nazadnje je zamahnil
503 KrcmEl, IV  |         je šel ter se je zaklenil v svojo podstrešno izbo. ~
504 KrcmEl, IV  |            Potegnil je zagrinjalo v stran in pred očmi se mu
505 KrcmEl, IV  |          očmi se mu je zazibalo. ~V žarki luči se je svetila
506 KrcmEl, IV  |       gori en sam hlev, ali pa je v plamenu vsa fara. Kakor
507 KrcmEl, IV  |       suknjo do kolen in je hitel v dolino, kakor ni hitel še
508 KrcmEl, IV  |        tako krepko, da je omahnil v kolobarju. ~"Elija, ali
509 KrcmEl, IV  |             Ampak poglej, ozri se v dolino – tam je tvoj dom,
510 KrcmEl, IV  |         hlev je zraven: živina je v njem, ampak ponoči so vrata
511 KrcmEl, IV  |        dalje." ~Martinov je hitel v noč, Elija pa je stal na
512 KrcmEl, IV  |           stal cigan in je gledal v dolino; z dlanjo si je bil
513 KrcmEl, IV  |      ganil. ~Elija pa se je vrnil v dolino, dasi je bil ves
514 KrcmEl, IV  |   pogasili. Na cerkveni strehi in v linah zvonika so čakali
515 KrcmEl, IV  |          Elija. ~Kmet ga je sunil v stran. ~"Daj sam, če boš
516 KrcmEl, IV  |           ognja, da ga je zapeklo v roke in lica. ~"Gasite!"
517 KrcmEl, IV  |     povesil je glavo in je stopil v senco. Ni jim odgovoril
518 KrcmEl, IV  |      naglas, ali odgovoril jim je v svojem srcu: ~"Za vsako
519 KrcmEl, IV  |        ves upognjen se je napotil v klanec proti domu. Spotoma
520 KrcmEl, IV  |       zmerom nižji in se je dušil v dimu; kozolec je gorel na
521 KrcmEl, IV  |       omočila dlan. ~Ko je stopil v izbo, je sedel za mizo cigan
522 KrcmEl, IV  |           mizo. ~"Namoči mi cunjo v mrzli vodi, pa jo prinesi,"
523 KrcmEl, IV  |        ovce." ~Krčmar je naslonil v dlani razbolelo glavo. ~"
524 KrcmEl, IV  |           staram, ali pa se mi je v glavi nekaj razmeknilo,
525 KrcmEl, IV  |           mu je navsezadnje segla v žile njih ovčja kri. Pripetilo
526 KrcmEl, IV  |         vzdihoval. Ko sta stopila v izbo, je cigan prižgal svečo,
527 KrcmEl, IV  |       prižgal svečo, krčmar pa je v suknji legel na posteljo. ~"
528 KrcmEl, IV  |      krčmar, cigan pa se je vrnil v spodnjo izbo. ~Komaj je
529 KrcmEl, IV  |       hudo misel." ~Tako je rekel v svojem srcu. Ali srd ga
530 KrcmEl, IV  |          rjuhi. Luč ga je skelela v oči, upihniti pa je ni maral. ~"
531 KrcmEl, IV  |          mraz. ~"Družbe je treba! V družbi se bo oko samo zatisnilo,
532 KrcmEl, IV  |   zasvetila rumena zarja. ~Spodaj v samotni izbi pa je sedel
533 KrcmEl, V   |                                   V  Ko se je tajal sneg in
534 KrcmEl, V   |     Potnikov najmlajši napravljal v svet. Dolgo in težko se
535 KrcmEl, V   |      Zakaj od nekdaj je bil mehak v svojem srcu, ves materin
536 KrcmEl, V   |           mu oči zasolzile. ~"Tam v razoru sem se igral, ko
537 KrcmEl, V   |         tam pod hrastom sem ležal v senci, ko so naši kosci
538 KrcmEl, V   |       Mati mu je strahoma gledala v obraz, ki je bil zmerom
539 KrcmEl, V   |          kakor jih je govoril sam v svojem srcu. ~Rekel je zvečer: ~"
540 KrcmEl, V   |             On pa je premišljeval v svojem plahem in žalostnem
541 KrcmEl, V   |          sam večer, pa se napotim v Elijevo krčmo ..." ~Nič
542 KrcmEl, V   |         je bila. Vas je spala, le v Elijevi krčmi so bila okna
543 KrcmEl, V   |         glavo ob dlan. ~Strmel je v dolino pa se mu je zdelo,
544 KrcmEl, V   |          so živeli nekoč iz dneva v dan; smejali so se pod svetlim
545 KrcmEl, V   |           zibka naša?" je vprašal v svojem žalostnem srcu. "
546 KrcmEl, V   |              O bratje, ki ste šli v daljne kraje moči in poguma
547 KrcmEl, V   |         ga je vprašal in je legel v mokro travo. ~"Jutri rano
548 KrcmEl, V   | zarubljeno streho." ~"Saj nočuješ v našem hlevu!" je rekel najmlajši
549 KrcmEl, V   |         si, ker so pesmi in sanje v tvojem srcu." ~"Žalostne
550 KrcmEl, V   |         Najmlajši je srepo strmel v nebo in zdelo se mu je,
551 KrcmEl, V   |          Glej, črna senca je bila v dolini, zdaj pa je še devetkrat
552 KrcmEl, V   |          je že postava in zapoved v meni, da me nese korak tja,
553 KrcmEl, V   |     prišel z njimi, zakaj taka je v meni postava." ~Najmlajši
554 KrcmEl, V   |      nižje, da bi pogledal ciganu v obraz in da bi videl, če
555 KrcmEl, V   |         tako zgodaj, da sem časih v mraku upognil glavo ter
556 KrcmEl, V   |        Sam si rekel, da si prišel v deželo trohnobe in smrti,
557 KrcmEl, V   |        mrzlo vodo; nato je stopil v izbo, kjer je spala mati.
558 KrcmEl, V   |         izbo, kjer je spala mati. V kotu pod razpelom je gorela
559 KrcmEl, V   |          razpelom je gorela lučka v olju. ~Tiho se je najmlajši
560 KrcmEl, V   |        sklonil nad materin obraz. V spanju so bila njena lica
561 KrcmEl, V   |             Ali ona ga je slišala v svojem srcu in njena ustna
562 KrcmEl, V   |         njena ustna so odgovorila v spanju. ~"Zbogom, ti moj
563 KrcmEl, V   |          Z urnim korakom je hitel v dolino in na oni strani
564 KrcmEl, V   |           dolino in na oni strani v klanec. Lahke so bile njegove
565 KrcmEl, V   |         Črna tepka se je zamajala v vetru in dolga veja je udarila
566 KrcmEl, V   |           hrib, tam se je še ozrl v dolino in je zaukal. ~Krčmar
567 KrcmEl, V   |           je ob mizi in je gledal v tla s topim očesom. ~"Kar
568 KrcmEl, V   |         smeh. Kaj si rekel takrat v svojem srcu? Rekel si: S
569 KrcmEl, V   |         je ranilo, je bilo strupa v njem še več in še grenkejšega.
570 KrcmEl, V   |   odgovoril. ~"Če si žejen, stopi v krčmo in položi srebrnik
571 KrcmEl, V   |  gospodariš?" ~Elija je bil kakor v omotici; ni več štel in
572 KrcmEl, V   |          spati ne morem, ogenj je v moji glavi!" ~Cigan se mu
573 KrcmEl, V   |           glavi!" ~Cigan se mu je v lica smejal. ~"Neče se mi
574 KrcmEl, V   |          Dolgo mu je gledal Elija v obraz in je molčal; njegove
575 KrcmEl, V   |          vojskovodja, pogledal si v dolino pa si rekel: To vse
576 KrcmEl, V   |           je človek za silo živel v tvoji družbi; ampak odkar
577 KrcmEl, V   |           bi si prijazno ne segla v roko, če je ura slovesa?" ~
578 KrcmEl, V   |          nečem, da bi bil pokopan v mlaki pod tvojim hlevom.
579 KrcmEl, V   |           sanjalo, cigan? Kako da v mlaki pod hlevom? Nisem
580 KrcmEl, V   |          in o cekinih. Zato si mi v svojem srcu namenil prezgodnji
581 KrcmEl, V   |         cigan in kri mu je bušila v lica. ~Sunil je krčmarja
582 KrcmEl, V   |    krčmarja z nogo in je rekel: ~"V mojih pestéh si, ali umrl
583 KrcmEl, V   |        siv in ves zabrekel je bil v obraz. Sédel je za mizo
584 KrcmEl, V   |   Razgalil sem se, pljuval sem si v lice, jokal sem kakor pijanec
585 KrcmEl, V   |            pa je gniloba segla še v moje srce in v mojo kri.
586 KrcmEl, V   |           segla še v moje srce in v mojo kri. Med slabiče, sanjače,
587 KrcmEl, V   |               Cigan se je napotil v dolino, tja, odkoder je
588 KrcmEl, V   | premišljevali, odkod da je prišla v dolino nesreča, kedaj in
589 KrcmEl, V   |          in razsipali ter zaupali v božjo milost in v Matjaževo
590 KrcmEl, V   |         zaupali v božjo milost in v Matjaževo kraljevanje?" ~
591 KrcmEl, V   |          kraljevanje?" ~Prišel je v izbo cigan. ~"Kaj iščete
592 KrcmEl, V   |          hlapčevske malodušnosti. V svojem srcu ste bili hlapci
593 KrcmEl, V   |          antikrista!" ~"Grajžarju v spomin!" ~"Kovaču v spomin!" ~"
594 KrcmEl, V   |     Grajžarju v spomin!" ~"Kovaču v spomin!" ~"Martinovemu v
595 KrcmEl, V   |          v spomin!" ~"Martinovemu v spomin!" ~"Otrokom našim
596 KrcmEl, V   |       Črna procesija se je valila v klanec jadrno kakor povodenj. ~"
597 KrcmEl, V   |     omahovaje in plapolaje hiteli v hrib, zmerom višje. – ~Krčmar
598 KrcmEl, V   |           iz strahu, pa je planil v hrib že prvi beli plamen
599 KrcmEl, V   |       klical in je begal po izbi. V omotici ga je spreletelo:
600 KrcmEl, V   |     Upihnil je luč in je pobegnil v vežo ter mimo gnojnice za
601 KrcmEl, V   |          gnojnice za hišo natanko v tistem hipu, ko je prvi
602 KrcmEl, V   |         Do antikrista!" ~Udrli so v hišo, prebredli so vse izbe,
603 KrcmEl, V   |   posteljo preobrnili; svetili so v hlev in v shrambo in v kaščo,
604 KrcmEl, V   |  preobrnili; svetili so v hlev in v shrambo in v kaščo, ali
605 KrcmEl, V   |         so v hlev in v shrambo in v kaščo, ali antikrista ni
606 KrcmEl, V   |           pred hišo. ~"Kdor je še v antikristovi hiši, naj se
607 KrcmEl, V   |         ki se je narahlo stresala v vetru, kakor da bi jo zibala
608 KrcmEl, V   |          prvi svojo gorečo tresko v izbo, drugi jo je zalučil
609 KrcmEl, V   |         izbo, drugi jo je zalučil v podstrešno izbo, tretji
610 KrcmEl, V   |      temni in črni, in so gledali v plamen. ~Pa je rekel eden
611 KrcmEl, V   |          so iskale; našle niso. ~"V zemljo se je udrl, saj ni
612 KrcmEl, V   |       eden izmed njih. ~"Ostal je v ognju, pa ni zgorel, saj
613 KrcmEl, V   |         Pod grmom je ležal Elija, v tri gube zvit. Hodili so
614 KrcmEl, V   |       cigan na hribu in je gledal v dolino z žalostnimi očmi. ~"
615 KrcmEl, VI  |          rebri žalostna procesija v hrib. Do pasú upognjeni,
616 KrcmEl, VI  |         strahov se ni več bal. Ne v srce, ne v obraz ni bil
617 KrcmEl, VI  |         ni več bal. Ne v srce, ne v obraz ni bil več podoben
618 KrcmEl, VI  |       nekoč pohleven in siromašen v dolino osojniško; tudi tistemu
619 KrcmEl, VI  |         Stoj na vse večne čase in v izbo mi glej!" je rekel. "
620 KrcmEl, VI  |         in kvante so se razlegale v dolino; ubiti, hripavi glas
621 KrcmEl, VI  |      Elijev je šel do zadnje hiše v hribu. Kadar je bila pesem
622 KrcmEl, VI  |          je krčmar Elija zaklenil v kapelico. Od stropa je visel
623 KrcmEl, VI  |        Elija prižgal. ~Ko je bilo v izbi svetlo, kakor pod samim
624 KrcmEl, VI  |           so mu bila na jeziku in v grlu že kakor dežnica; točil
625 KrcmEl, VI  |          ob prvem požirku planilo v kri in v glavo kakor ogenj. ~
626 KrcmEl, VI  |          požirku planilo v kri in v glavo kakor ogenj. ~Ko je
627 KrcmEl, VI  |        bilo nobene hude misli več v njegovem srcu; in če bi
628 KrcmEl, VI  |          Komur se hoče, naj pride v goste, ali iznad zemlje,
629 KrcmEl, VI  |        tako zabreklega in bledega v obraz, kakor je bil tedaj,
630 KrcmEl, VI  |        stal na mizi in vino se je v črnem curku izlilo na tla. ~
631 KrcmEl, VI  |      zdajle mrzel in trezen ležal v pusti izbi, bi ne bilo spanja
632 KrcmEl, VI  |         bi ne bilo spanja na oči, v srcu pa bi bila groza in
633 KrcmEl, VI  |      Potnik ni trčil; kakor vešča v grmu je izginil v noč njegov
634 KrcmEl, VI  |           vešča v grmu je izginil v noč njegov sivi obraz ... ~
635 KrcmEl, VI  |            človek, dokler je vino v kozarcu; veseli se in razsiplji
636 KrcmEl, VI  |    prikazal. ~"Vsega sem si kupil v izobilju, zakaj bi si še
637 KrcmEl, VI  |           napreči in se je peljal v mesto. Tam si je izbral
638 KrcmEl, VI  |     svojih obljub in se je peljal v mesto. ~Ni še minilo pol
639 KrcmEl, VI  |        besede ni?" ~Izis se mu je v lice zasmejala. ~"Saj o
640 KrcmEl, VI  |           balo in se je odpeljala v mesto. Elija je pil tako
641 KrcmEl, VI  |           na tla, kakor da je bil v zraku zadel ob trdo steno. ~
642 KrcmEl, VI  |         bilo, so se spogledali in v njih očeh je bilo tiho upanje. ~
643 KrcmEl, VI  |   prvikrat pozdravili rubežniki. ~V izbi je ležal, ko so ga
644 KrcmEl, VI  |   pozdravili tretjikrat, je ležal v kleti, ni izpregovoril besede
645 KrcmEl, VI  |       Elija si, ubog popotnik, in v kleti ležiš, ki ni več tvoja!" ~"
646 KrcmEl, VI  |         leta si kradel in ubijal, v četrtem letu pa si znorel,
647 KrcmEl, VI  |           hvala Bogu! – Poglej mi v obraz! Ali me ne poznaš?" ~
648 KrcmEl, VI  |          Kam bi?" je premišljeval v pijani glavi. "Na tepko
649 KrcmEl, VI  |     bližal; voz je planil s hriba v dolino kakor ptica od neba;
650 KrcmEl, VI  |          je zgrudil in je obležal v prahu. Vsa kopita in vsa
651 KrcmEl, VI  |           njega, črna kri je lila v prah. – ~"Sinovi!" je vzkliknila
652 KrcmEl, VI  |           Starejši je bil zagorel v obraz, njegove roke so bile
653 KrcmEl, VI  |         okoli pasú in ga je nesel v hišo. Tam mu je umil krvavi
654 SimnuS, I   |           leto svojega življenja. V mestu pa se ljudje hitreje
655 SimnuS, I   |           ne z ljudmi. Dejal je: "V posteljo pojdem, počakam
656 SimnuS, I   |         pravici, so se mu smejali v obraz. Pa je preudaril: "
657 SimnuS, I   |           Trideset let si domoval v tej izbi, oj Šimen, in zmerom
658 SimnuS, I   |         dela? Star sem, dajte, da v miru umrjem!" ~"Ne boš,
659 SimnuS, I   |         ljudmi, temveč je sklenil v svojem srcu: ~"Če v izbi
660 SimnuS, I   |       sklenil v svojem srcu: ~"Če v izbi ne, če ne v postelji,
661 SimnuS, I   |       srcu: ~"Če v izbi ne, če ne v postelji, pa umrjem kraj
662 SimnuS, I   |     položil culo pod glavo, da bi v miru zaspal. Ampak prišli
663 SimnuS, I   |            oj ljudje, da bi rajši v izbi umrl!" ~Še poslušali
664 SimnuS, I   |           da gledajo na papir, ne v srce. "Kaj bi tisto! Na
665 SimnuS, I   |          ne spoznal bi ga več, še v sanjah ne ..." ~Nič ga niso
666 SimnuS, I   |         drugega ne maram, nego da v miru umrjem kraj ceste.
667 SimnuS, I   |            temveč so ga zaklenili v tesno, nepriljudno izbo
668 SimnuS, I   |          in slab, zdaj, ko bi rad v miru zaspal, me gonijo,
669 SimnuS, I   |       naposled pa so ga potisnili v železni voz. Šimen je zavzdihnil
670 SimnuS, I   |          take ljudi, ki so drugim v spotiko in nadlego, no nalagajo
671 SimnuS, I   |           Zeleni, valoviti holmi, v daljavi temni gozdovi, bele
672 SimnuS, I   |       čemeren starec, ki je držal v roki debelo gorjačo. ~"Kaj
673 SimnuS, I   |          in Šimen sta se napotila v dolino. ~"Kaj je še daleč
674 SimnuS, I   |          je res, da sem bil rojen v teh krajih, vsaj pismo priča,
675 SimnuS, I   |           srda. "Umreti sem kanil v postelji, pa so me pregnali;
676 SimnuS, I   |         obžarjena se je zasvetila v dolini bela vas. Šimen je
677 SimnuS, I   |      nenadoma, da je nekoč, kakor v davnih, že pozabljenih sanjah,
678 SimnuS, I   |       iztegnil roko in je pokazal v dolino. ~"Tam doli je Prisojnica!" – ~
679 SimnuS, II  |         zlovoljno, kakor da bi mu v srcu očital: "Še meni delaš
680 SimnuS, II  |       umrl kraj ceste, nego da bi v nadlego bil ljudem, ko jim
681 SimnuS, II  |     molčal. ~"Kaj nikoli nisi bil v teh krajih?" ~Mirno in prijazno
682 SimnuS, II  |         Šimen. ~"Da sem bil rojen v teh krajih, pravi pismo.
683 SimnuS, II  |           Sam ne veš, če si rojen v teh krajih, ali če nisi
684 SimnuS, II  |     krajev in ne ljudi. Pa prideš v to našo revščino kakor huda
685 SimnuS, II  |       zdavnaj ne! – Služil pa sem v mestu, dolgih trideset let
686 SimnuS, II  |         noge za ped globoko udrle v tla. Zdaj pa moje roke ne
687 SimnuS, II  |       vrečo ovsa in so me poslali v te lepe kraje: tam je tvoja
688 SimnuS, II  |          ima vendarle postnih dni v izobilju! Svetnika postavi
689 SimnuS, II  |           prelival – tam je zdaj, v tistem črnem prahu, tista
690 SimnuS, II  |          povej, Martinec, če živi v prisojniški fari še kakšen
691 SimnuS, II  |           je kup kamenja; béli se v soncu, vsi ga vidite. Tam,
692 SimnuS, II  |            nikomur pa ni bilo več v spominu, če so pomrli, ali
693 SimnuS, II  |        ali če so se bili pogubili v svet. Nekoč, ob hudem vetru,
694 SimnuS, II  |           tistih, ki so gostačili v številki devetindevetdeseti.
695 SimnuS, II  |      devetindevetdeseti. Kam sodi v rejo in ámožno, vas vprašam,
696 SimnuS, II  |          ámožno, vas vprašam, ali v občino prisojniško ali v
697 SimnuS, II  |          v občino prisojniško ali v osojniško?" ~"V osojniško!"
698 SimnuS, II  |   prisojniško ali v osojniško?" ~"V osojniško!" so vzkliknili
699 SimnuS, II  |         kolikor jih je bilo. ~"Pa v osojniško!" se je dobrovoljno
700 SimnuS, II  |       Šimen in si je mislil: "Saj v Osojnici pač ne pečejo drugačnega
701 SimnuS, II  |      pečejo drugačnega kruha nego v Prisojnici!" Zakaj lačen
702 SimnuS, II  |          ukazal biriču: ~"Ženi ga v Osojnico, k županu ga ženi
703 SimnuS, II  |          Šimen pa sta se napotila v Osojnico. ~
704 SimnuS, III |           kakor da ga je bil šele v tistem trenotku prvikrat
705 SimnuS, III |         debelih ur! – Če ni zmote v krstnem pismu, kaj si počel,
706 SimnuS, III |           tam krvi, pa se preliva v korcih in vedrih in žile,
707 SimnuS, III |      takih razgovorih sta dospela v Osojnico. ~Župan se je bil
708 SimnuS, III |        naš župan občini osojniški v rejo in skrb!" ~"Kako da
709 SimnuS, III |       pred ljudmi, da se je rodil v osojniški občini in ne v
710 SimnuS, III |          v osojniški občini in ne v prisojniški. Tu ga imate,
711 SimnuS, III |           zanj po vesti, da umrje v miru!" ~Nad toliko hinavščino
712 SimnuS, III |           sosedom! Če je zapisano v krstnih bukvah, da je rojen
713 SimnuS, III |       krstnih bukvah, da je rojen v Prisojnici, je tam rojen
714 SimnuS, III |        kakor o razbojniku; ali se v Prisojnici niste učili katekizma?
715 SimnuS, III |        zložno se napravita obadva v svojo domačijo; tam pa glejte,
716 SimnuS, III |            Poslali so nam nadlogo v sramoto in zasmeh, pa ji
717 SimnuS, III |      božja volja!" je rekel Šimen v svojem srcu. "Oblast je
718 SimnuS, III |     biriča. Župan je videl dolgo, v dve gubé sključeno teló
719 SimnuS, III |           Tisto kamenje si vtakni v suknjo, če se ti zdi! Kar
720 SimnuS, III |           da se je nadloga rodila v Prisojnici. Oblastnija ti
721 SimnuS, III |         Kako bi se nadloga rodila v Prisojnici, če je stala
722 SimnuS, III |     Prisojnici, če je stala bajta v Osojnici in stoji tam še
723 SimnuS, III |            da se je bil pripeljal v zlati kočiji s štirimi konji
724 SimnuS, III |     kamenje, ki je bilo vse vroče v opoldanskem soncu. Šimen
725 SimnuS, III |       proti Prisojnici, naravnost v sonce. ~Ko je bilo to poglavitno
726 SimnuS, III |            na eni strani je ležal v travi prisojniški birič,
727 SimnuS, IV  |          ni ga navdalo z napuhom. V svoji sreči se je domislil
728 SimnuS, IV  |         belcev pred zlato kočijo. V jadrnem diru se je napotil
729 SimnuS, IV  |          je še pred mrakom dospel v Prisojnico. Tam so ga pozdravili
730 SimnuS, IV  |      Poglej pismo, če znaš brati! V Prisojnici je rojen, v Prisojnico
731 SimnuS, IV  |            V Prisojnici je rojen, v Prisojnico pristojen, tako
732 SimnuS, IV  |           Tisto kamenje si vtakni v suknjo, če se ti zdi! Kar
733 SimnuS, IV  |           tisto kamenje; naj leži v miru, kakor je ležalo od
734 SimnuS, IV  |         sodil, da se ni pripeljal v zlati kočiji, temveč da
735 SimnuS, IV  |         je minila, Šimen je sedel v zlati kočiji in je bil lačen
736 SimnuS, IV  |          nenadoma zamajala ter se v jadrnem diru spustila v
737 SimnuS, IV  |           v jadrnem diru spustila v dolino. Prah se je vzdignil,
738 SimnuS, IV  |         sedel na žametni blazini, v svoji zlati kočiji, in je
739 SimnuS, IV  |       pred očmi se mu je meglilo, v glavi mu je kovalo stotero
740 SimnuS, IV  |          da umrje od vsega hudega v zlati kočiji in zavoljo
741 SimnuS, IV  |       hrib; pol doline je bilo že v senci. Biriča sta ležala
742 SimnuS, IV  |          senci. Biriča sta ležala v travi in sta obadva spala.
743 SimnuS, IV  |        komolci in s koleni tiščal v travo. ~Šimen se je trudoma
744 SimnuS, IV  |           vaju vprašal za pot! Le v miru spita, tudi jaz bom
745 SimnuS, IV  |           ki sta prijetno dremala v travi, in je mislil še nadalje: ~"
746 SimnuS, IV  |      nezaupnim očesom, je grešnik v svojem srcu in hude kazni
747 SimnuS, IV  |       golem kamenju, klonil život v dve gubé ter oklepal kolena
748 SimnuS, IV  |     kolena z rokama, je pregledal v svojem srcu, kar je gledal
749 SimnuS, IV  |           roke na svetu, ki so te v plenice zavijale in na posteljo
750 SimnuS, IV  |     zgodilo tistemu, ki si je bil v potu svojega obraza natlačil
751 SimnuS, IV  |          in je tiščal suho listje v pesteh. Stara bajka za otroke –
752 SimnuS, IV  |          opravila. ~Kmalu je bila v senci vsa dolina; le hribi
753 SimnuS, IV  |       straneh kolovoza so polegli v travo; tudi vina, kruha
754 SimnuS, IV  |        vzdignil glavo, povohal je v zrak, ker mu je bilo zadišalo
755 SimnuS, V   |                                   V  Zvonilo je angelsko češčenje,
756 SimnuS, V   |         pénila. Ko sta se peljala v mesto, je bil prisojniški
757 SimnuS, V   |           Bogu in njegovi pravici v obraz! Nič ni razodeto,
758 SimnuS, V   |           pravice in njenih besed v črno tinto utopljen, na
759 SimnuS, V   |           Šimen je poslušal kakor v sanjah besede županov; ni
760 SimnuS, V   |         vdal, le žeja ga je žgala v ustih. Poslušal je besede
761 SimnuS, V   |        pravici in je premišljeval v svojem srcu: ~"Skorajda
762 SimnuS, V   |    dognala pravico; vozila sta se v mesto, tam sta romala od
763 SimnuS, V   |  prelivala, služabniki pravice so v potu obraza kopičili besedo
764 SimnuS, V   |           se je, nič dobrega nima v mislih!" ~"Popihal bi jo,
765 SimnuS, V   |   nevarnost je, da nam ta nadloga v svoji hudobiji in hinavščini
766 SimnuS, V   |           Šimna napoji in nasiti. V širokem kolobarju so posedli
767 SimnuS, V   |      širokem kolobarju so posedli v travo, za lučaj daleč od
768 SimnuS, V   |           je stradal, so prignali v Prisojnico. Ti pa ga nisi
769 SimnuS, V   |      izročil biriču, da ga požene v Osojnico! Lepo si razkladal
770 SimnuS, V   |      krščanskega usmiljenja vleče v dolgem kolobarju brez začetka
771 SimnuS, V   |       višje in so žarko svetile. ~V tisti lepi noči pa je nenadoma
772 SimnuS, V   |     župana po kruha in vina; eden v Prisojnico, drugi v Osojnico.
773 SimnuS, V   |          eden v Prisojnico, drugi v Osojnico. Sla sta na vso
774 SimnuS, V   |         da se je vse tako lepo in v miru dovršilo, nato pa sta
775 SimnuS, V   |     razbojnik morda, po zmoti nam v hišo poslan. Mi pa ti strežemo,
776 SimnuS, V   |          hriba; biriča sta ležala v travi in sta smrčala naglas;
777 SimnuS, VI  |      Hudobna misel se je porodila v njegovem srcu prav ob tistem
778 SimnuS, VI  |        občinski možje posvetovali v kolobarju o krščanskem usmiljenju
779 SimnuS, VI  |         je odprl oči in je gledal v nebo, ki mu je mežikalo
780 SimnuS, VI  |           mu je nenadoma zvedrilo v pameti in spoznal je, da
781 SimnuS, VI  |           pa se je spomnila name, v teh kasnih dneh, v teh večernih
782 SimnuS, VI  |          name, v teh kasnih dneh, v teh večernih urah; in tako
783 SimnuS, VI  |       odkod bodi pijača in jed in v koliki meri. Prej ni vprašala,
784 SimnuS, VI  |    smejala?" ~Tako se je porodila v njegovem srcu puntarska
785 SimnuS, VI  |          malo ne izprehodil, sebi v radost, postavi za nalašč?" ~
786 SimnuS, VI  |       sklenil roke in je pogledal v zvezde. Brez greha ni bilo
787 SimnuS, VI  |        veselja. ~"Kogar sem žalil v svojem življenju, naj se
788 SimnuS, VI  |       krščansko smrt!" ~Gledal je v zvezde, molil je očenaš
789 SimnuS, VI  |           osojniški. "Poglejva mu v obraz, kaj da je!" ~Prisojniški
790 SimnuS, VI  |         sta si strmela iz obličja v obličje in sta dolgo molčala.
791 SimnuS, VI  |       šele se jima je razbistrilo v glavi, kje da sta, ob kateri
792 SimnuS, VI  |           ležalo! Duša pa ni bila v najini oblasti, tudi ne
793 SimnuS, VI  |           najini oblasti, tudi ne v vajini, župana, temveč v
794 SimnuS, VI  |          v vajini, župana, temveč v božjih rokah je bila!" ~
795 SimnuS, VI  |     posmehuje! Iskali smo pravice v potu svojega obraza, tudi
796 SimnuS, VI  |           roko; plamen je ugasnil v mokri travi; pozna noč jim
797 SimnuS, VI  |          pozna noč jim je dihnila v obraz; zvezde so zasijale
798 SimnuS, VI  |       občinske možé, ki smrčé tam v travi, da se pomenimo ter
799 SimnuS, VI  |           napotili do mož, spečih v travi. ~Povzdignil je svoj
800 SimnuS, VI  |           je spanje na oči, sanje v dušo. Od hriba do hriba
801 SimnuS, VI  |         kar bo dalo!" ~Polegli so v travo, zaspali so pod milim
802 SimnuS, VI  |           in so grenko vzdihovali v sanjah. ~Komaj so zaspali,
803 SimnuS, VII |       bleščali vsi prisojni holmi v žarki luči. V dolini so
804 SimnuS, VII |      prisojni holmi v žarki luči. V dolini so se dramile sence,
805 SimnuS, VII |    dramile sence, rosa je puhtela v višave. Polagoma in počasi
806 SimnuS, VII |         in se je ozrl. Tako kakor v tistem trenotku se še nikoli
807 SimnuS, VII |           pred njim, ker se mu je v kolenih tako močno zazibalo,
808 SimnuS, VII |          počasi in trudoma, kakor v klanec. Dospel je do lenuhov;
809 SimnuS, VII |          prav naskrivoma je lezel v srce temen strah. ~Zakaj
810 SimnuS, VII |          in če je še kaj modrosti v vas, jo razpečajte! Kar
811 SimnuS, VII |           med vami natočil strupa v odprta usta; ti, župan,
812 SimnuS, VII |           in gleda z belim očesom v Osojnico! Očitno je, da
813 SimnuS, VII |           pozabil!" ~"Ali je duša v njem, ali je ni?" ~"Bog
814 SimnuS, VII |         in stresla. ~"Ni duše več v njem – njega in nas se Bog
815 SimnuS, VII |         glej, če se ti ne zasmeje v obraz!" ~Andrejaz je umolknil. ~
816 SimnuS, VII |            Andrejaz je umolknil. ~V vseh srcih je bila malodušnost;
817 SimnuS, VII |           morda le še košček duše v njem; zakaj človek je človek
818 SimnuS, VII |       Prišel sem do oglednika; še v postelji je ležal, pa je
819 SimnuS, VII |     prisojniška, tako je povedano v pismu!" ~"Postava še ni
820 SimnuS, VII |    postava še ni govorila, pa naj v božjem imenu leži tam, kjer
821 SimnuS, VII |       temi rokomavhi! Napotimo se v miru domov; ti, birič, pa
822 SimnuS, VII |    nadloge ter da je ne zagrebejo v našo zemljo!" ~Tudi župan
823 SimnuS, VII |         imamo čisto vest, čakajmo v miru, kaj poreče pravica
824 SimnuS, VII |         njegov obraz se je svetil v dopoldanskem soncu in se
825 SimnuS, VIII|          mu je rekel: ~"Ali si se v mladosti tako malo katekizma
826 SimnuS, VIII|      Napravimo se vsi, prepeljimo v svojo faro sirotnega popotnika
827 SimnuS, VIII|        jasno, dolina pa je tonila v večerne sence. ~Ko sta se
828 SimnuS, VIII|           je čez teden dni peljal v mesto, da bi opravil vesoljno
829 SimnuS, VIII|           se mu je zadremati. Ali v tistem hipu ga je nekdo
830 SimnuS, VIII|       zašklepetali zobje. ~"Pojdi v božjem imenu! Saj vidiš,
831 SimnuS, VIII|           tistem kamenju ne cvrlo v soncu, sem si ga naprtil
832 SimnuS, VIII|       počasi daje! – Glej, že sva v dolini! Adijo, pa da se
833 SimnuS, VIII|       strahu in pijanosti omahnil v posteljo. ~Ne še teden kasneje
834 SimnuS, VIII|        Postava mi ni dala počitka v življenju, zdaj pa mi ga
835 SimnuS, VIII|         zdaj pa mi ga je dodelila v obilni meri. Kdo bi se prerekal
836 SimnuS, VIII|           vračal iz krčme, zmotil v temni veži in je namesto
837 SimnuS, VIII|          temni veži in je namesto v svojo izbo stopil v občinsko
838 SimnuS, VIII|       namesto v svojo izbo stopil v občinsko pisarno. Tam pa
839 SimnuS, VIII|         ni upal; ogibali so se ga v dolgih kolobarjih, ali vendar
840 SimnuS, VIII|         so ga slišali ljudje celó v postelji, če je bilo okno
841 SimnuS, VIII|          oblastnije debelo pismo, v katerem je bilo zapovedano,
842 SimnuS, VIII|         obadva župana sta bila že v grobu. ~ ~