| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] ožgane 1 ožgano 1 oživila 1 pa 831 pac 30 pada 1 padale 1 | Frequency [« »] 1692 se 1031 da 842 v 831 pa 808 ne 743 so 694 na | Ivan Cankar Troje povesti IntraText - Concordances pa |
Part, Chapter
1 DvehMl, I | slišala prešernih pesmi. Pa vendar sta obadva poslušala; 2 DvehMl, I | gre v hrib moja pot, tvoja pa v dolino!" je rekel Pavle. " 3 DvehMl, I | svatujeta in se veselita, nama pa je do solz od same bridkosti. 4 DvehMl, I | imava rada? Nate mislim, pa je vse dobro." ~"Ker si 5 DvehMl, I | kakšna pota hodi svet! Jaz pa vem, kako nama je sojeno 6 DvehMl, I | Grenke so že solze, ti pa jih še greniš!" ~Stala sta 7 DvehMl, I | bilo hudo pri srcu; Mana pa je rekla: ~"Ne bojva se, 8 DvehMl, I | močnejši ne in nič bogatejši. Pa se mu godi dobro tam onkraj 9 DvehMl, I | nič močnejša in nič lepša. Pa se ji godi dobro pri gospôdi, 10 DvehMl, I | celó, da pridem póte, ali pa da te pokličem v Ameriko. 11 DvehMl, I | pokličem v Ameriko. Tako pa sedim in se cmerim, kakor 12 DvehMl, I | glasilo iz doline; njima pa je bilo pri srcu, da bi 13 DvehMl, I | sedel sem na zapečku, ura pa se mi je ustavila zaradi 14 DvehMl, I | Manca! Eno leto komaj, pa nama več ne bo hudo, ko 15 DvehMl, I | vreden si, kolikor si vreden, pa bodi tvoj oče cesar ali 16 DvehMl, I | Lojze je bil kajžarjev sin, pa bi danes ne menjal z županom, 17 DvehMl, I | se skrili hudobnim očem – pa so se vrnili po kraljevsko, 18 DvehMl, I | vriskala in prepevala!" ~Ona pa je rekla: ~"Kadar se vrneš, 19 DvehMl, I | nasitil; druge so šle v svet, pa so se vrnile z doto; kolika 20 DvehMl, I | da bi videla do konca – pa sva jokala in vzdihovala 21 DvehMl, I | brez vode in krme, vrata pa so bila odprta in koj zunaj 22 DvehMl, I | stopila sva komaj na cesto, pa sva se razjokala; zdaj pa 23 DvehMl, I | pa sva se razjokala; zdaj pa sva izpregledala, vriskaje 24 DvehMl, I | Pavle se je razsrdil. ~"Kako pa govoriš, zakaj pa govoriš 25 DvehMl, I | Kako pa govoriš, zakaj pa govoriš o bridkosti? Ne 26 DvehMl, I | se zdi, da je svetel dan, pa je že zdavnaj za hribom 27 DvehMl, I | ženinu! Žalosten sem bil, pa mi je šla tvoja beseda v 28 DvehMl, I | srce kakor brušen nož. Zdaj pa sem vesel, da bi vriskal 29 DvehMl, I | Rekla sva, da se posloviva, pa sva si dala roko za veselo 30 DvehMl, I | sta zapela tudi onadva. ~"Pa sva bila samotna, pa sva 31 DvehMl, I | Pa sva bila samotna, pa sva se skrivala kakor gobavca," 32 DvehMl, I | se je smejal Pavle. ~"Pa sva jokala, kakor dvoje 33 DvehMl, II | ne mojih oči." ~Pavletu pa je bilo, kakor da se poslavlja 34 DvehMl, II | obogatelo, devetkrat devetdeset pa jih je poginilo od gladu 35 DvehMl, II | trepeče in omahuje. Meni pa je srce malodušno, kakor 36 DvehMl, II | mogel reči: "Ta kos zemlje, pa če je še tako majhen, da 37 DvehMl, II | roko vsem po vrsti; mati pa jo je pokrižala na čelo, 38 DvehMl, II | odplašil bridkost, glasu pa ni bilo iz grla in oči so 39 DvehMl, II | dva mlada romarja. ~"Kam pa drugače?" je vprašal kmet 40 DvehMl, II | Pavleta. ~"V Ameriko!" ~"Kam pa ti, dekle?" je vprašala 41 DvehMl, II | svetu svoj gospod – kje pa boš jutri?" ~"Dan za dnem 42 DvehMl, II | mošnjo in z zlato uro. Zdaj pa stopi siromak v eno barko, 43 DvehMl, II | eno barko, v drugi barki pa se že pelje njegovo siromaštvo 44 DvehMl, II | govorili kmetje; kmetice pa so rekle: ~"Hudo je dekletu 45 DvehMl, II | rekli vsi. ~Pavle in Mana pa sta bila žalostna. ~"Kakor 46 DvehMl, II | pomislila Mana. ~Obadva pa sta rekla v svojem srcu: ~" 47 DvehMl, II | neprijazne njih besede. Bog pa bo drugače gledal!" ~Nista 48 DvehMl, II | sama nista govorila; srce pa se je pogovarjalo s srcem, 49 DvehMl, II | tam ni bilo nikogar, oná pa nista marala družbe. Ob 50 DvehMl, II | nekateri so bili že pijani, vsi pa so bili razgreti od težkega 51 DvehMl, II | Jedla sta in pila, nato pa je rekel Pavle: ~"Najin 52 DvehMl, II | našel." ~Prijela je kozarec, pa je solza kanila v vino. ~ 53 DvehMl, II | ko je to ustanovljeno, pa se ne bojva nikogar ter 54 DvehMl, II | pogledala v obraz. ~"Če je čas, pa pojdiva," je rekel Pavle 55 DvehMl, II | bile morda zaklenjene." ~"Pa bodi v božjem imenu," je 56 DvehMl, II | so bila že svetla; v veži pa je bila noč, da sta si komaj 57 DvehMl, II | komaj videla v obraz. ~"Zdaj pa Bog s teboj, Manca." ~"Bog 58 DvehMl, II | Bog s teboj, Pavle." ~"Pa če za zmerom, Bog s teboj, 59 DvehMl, III | pred seboj. ~"Če izgrešim, pa naj izgrešim v božjem imenu 60 DvehMl, III | En dan še in še eno noč, pa še en dan!" ~Pavle je zagledal, 61 DvehMl, III | stopiti je hotel, noga pa se mu ni ganila, priraščena 62 DvehMl, III | ves blag je bil obraz, oči pa so bile objokane. "Kam si 63 DvehMl, III | poklical mater; njen obraz pa je ugasnil kakor sveča v 64 DvehMl, III | najprej natanko pogledal, nato pa je vprašal sam: ~"Kam drži 65 DvehMl, III | drži pot v Ameriko, tedaj pa nikar ne povprašuj, kako 66 DvehMl, III | so in odhajale, nekatere pa so stale v vodi tako mirno, 67 DvehMl, III | je legel na tla; oboje pa je bilo trdo. Jed, ki so 68 DvehMl, III | je rekel Pavle. ~Žganje pa je bilo močno kakor ogenj 69 DvehMl, III | Ležal je dolgo, naposled pa ga je močno zažejalo. ~Ko 70 DvehMl, III | obraz; ogovoril ga je, Pavle pa ni razumel njegove govorice. 71 DvehMl, III | Vsenavzkriž so govorili, razumel pa ni Pavle nikogar in nič 72 DvehMl, III | usta si je izplaknil, nato pa jo je izpljunil. ~"Saj večna 73 DvehMl, III | kraje in na boljše čase, pa prejde ta teden, kakor mine 74 DvehMl, III | zvesto hrani to nerodnost, pa te bom še v dolini Jozafat 75 DvehMl, III | toča in povodenj, pri nas pa se pravi: dela manj in revščine 76 DvehMl, III | sem bil sam vesel; zdaj pa mi kažeš grozo in žalost!" 77 DvehMl, III | To sva zdaj ustanovila, pa reciva zbogom vsem nevšečnostim 78 DvehMl, III | vesel in prešeren, Pavletu pa je ležalo na srcu, kakor 79 DvehMl, III | enkrat na mesec se mi zazdi, pa napravim žegnanje kar na 80 DvehMl, III | bila prostorna, pohištva pa ni bilo veliko. ~"Kaj bi 81 DvehMl, III | ves blaten in sajast, nato pa se je napotil v nemško krčmo. 82 DvehMl, III | in ne cmeri; saj si fant, pa ne prisiljena nevesta. Zakaj 83 DvehMl, III | obrisal ustna in je pil, nato pa je rekel: ~"Že sem vprašal 84 DvehMl, III | čakali pol leta in dalj, pa so dočakali!" ~Pavletu pa 85 DvehMl, III | pa so dočakali!" ~Pavletu pa je bilo, kakor da mu je 86 DvehMl, III | je čakal tri tedne; Lojze pa je govoril: ~"Ne misli, 87 DvehMl, III | Pavle. ~"Seveda je! – Midva pa imava svoje domovanje, imava 88 DvehMl, III | upanja. Pomislil je: "Koliko pa je še dotlej, Pavle, da 89 DvehMl, III | Dela imam in lepo zaslužim, pa ti kmalu kaj pošljem, da 90 DvehMl, III | kakor te jaz imam rad, pa bo vse dobro. Mesec dni 91 DvehMl, III | zvoni od svetega Lenarta; ti pa boš imela židano ruto. Le 92 DvehMl, IV | stol, nič drugega. Miza pa je bila vsa polna; ogledalo, 93 DvehMl, IV | prijazna, kakor je tej bila, pa so brez potrebe tekle vse 94 DvehMl, IV | rekla Mana. "Trudna sem, pa ne vprašam za pernico. Ne 95 DvehMl, IV | bo lepše sanjalo na tleh, pa sanjaj na tleh!" je rekla. ~ 96 DvehMl, IV | tleh!" je rekla. ~Zaspali pa nista, ko je Hanca upihnila 97 DvehMl, IV | Vroče mi je, Hanca, pri srcu pa mi je mraz!" je rekla Mana. ~ 98 DvehMl, IV | če je kaj veselja zraven, pa če je le kapljica, jo razmakni 99 DvehMl, IV | pozabim. Tudi ti stori tako, pa sladko zaspi in lahko noč!" ~ 100 DvehMl, IV | je slišala, na njeno srce pa so padale kakor kamen za 101 DvehMl, IV | Mana. ~"Saj si res otrok, pa še kako nespameten! Kaj 102 DvehMl, IV | glej – kmet si! Za čednosti pa te gospoda ne bo vprašala!" ~" 103 DvehMl, IV | skrila obraz v dlani. ~"Jaz pa sem vse drugače mislila, 104 DvehMl, IV | dala Mani popisan listek. ~"Pa se tam oglasi v soboto! 105 DvehMl, IV | je začudila Mana. ~Hanca pa se je zasmejala. ~"O, dobro 106 DvehMl, IV | spoznala, ne bo dolgo!" ~Mani pa je bilo ob takih besedah 107 DvehMl, IV | domovala pri Hanci, v soboto pa se je napotila tja, kamor 108 DvehMl, IV | je bilo ukazano. Drugače pa je bilo tam še mnogo ljudi, 109 DvehMl, IV | pomislila v svojem srcu. Gospa pa ji je očitala in jo je učila: " 110 DvehMl, IV | druge nedelje. Tisti dan pa je smela Mana iz hiše; oblekla 111 DvehMl, IV | kaplje! Le to si zapiši, pa nikoli ne pozabi, da dobrih 112 DvehMl, IV | naučila; tistim odpovej pa pojdi v boljše kraje; če 113 DvehMl, IV | dokler me ne ugrizne, ljudje pa so hujši od živine! Kar 114 DvehMl, IV | še za kaj drugega!" ~Nato pa se je nenadoma nasmehnila, 115 DvehMl, IV | da si prišla?" ~"Poslušaj pa naglas se zasmej: zato sem 116 DvehMl, IV | pij in jej!" je rekla. "Pa tudi zasmej se! Kolikor 117 DvehMl, IV | popila skodelico čaja, nato pa je prosila: ~"Če imaš, daj 118 DvehMl, IV | Lojzeta, ki je že tam, on pa náte, ki si tukaj." ~"Pa 119 DvehMl, IV | pa náte, ki si tukaj." ~"Pa mu boš vse povedala, kakor 120 DvehMl, IV | lepega, z zlato obrezo. ~"Pa nikar mu preveč ljubeznivo 121 DvehMl, IV | kakor te jaz imam rada, pa bo vse dobro. Dolgo te nisem 122 DvehMl, IV | mesec dni je pač; meni pa se zdi, da je leto in dan, 123 DvehMl, IV | zdi, da je leto in dan, pa te vendar vidim vsak večer, 124 DvehMl, IV | kakor jaz nate mislim, pa se bo vse dobro napravilo; 125 DvehMl, V | Ameriki, tam v Lojzetovi izbi, pa se je to-le zgodilo: ~Planil 126 DvehMl, V | je odgovoril Lojze, jeza pa mu je sijala iz oči. "Tisto 127 DvehMl, V | povodenj, vojska? Pride, pa mir besedi! Zdajle sem tvoj 128 DvehMl, V | Kaj? Obglodal si kost, pa jo vržeš stran; tako stori 129 DvehMl, V | je Lojze pokusil pivo, pa je odstavil kozarec. ~"Še 130 DvehMl, V | kašče do vrha nabasane, zdaj pa – hajd! Preveč nas je in 131 DvehMl, V | južino, morajo stradati!" ~"Pa kaj zdaj?" je vprašal Pavle 132 DvehMl, V | več hudodelstva, drugače pa bo vse po starem. Ječe bodo 133 DvehMl, V | iznašli zdravilo, za lakoto pa se učenost ne zmeni. Bolnišnice 134 DvehMl, V | podstavi nogo pod kolo, pa boš imel najmanj štirinajst 135 DvehMl, V | gori na obeh dveh licih, pa kako bi jo vrnil? Štiri 136 DvehMl, V | zmogle so veliko, poglej jih! Pa me pahne rokovnjač na cesto, 137 DvehMl, V | Kaj ni postave?" ~Lojze pa se je zasmejal. ~"O, postava 138 DvehMl, V | zasmejal. ~"O, postava je, pa še kako natanka! Bral sem, 139 DvehMl, V | roka te natanke postave pa jih je zasačila in jih je 140 DvehMl, V | je bilo ranjenih, nekaj pa so jih zaprli. Ranjence 141 DvehMl, V | peljali v bolnišnico, jetnike pa v ječo; oboji so dobili 142 DvehMl, V | Pavle je dolgo molčal, nato pa je vprašal ves plah: ~"Kaj 143 DvehMl, V | veliko jeze bi užil, opravil pa ne bi nič. So ljudje, ki 144 DvehMl, V | je žganjar ne čuti. Jaz pa ne maram take zlagane pijanosti; 145 DvehMl, V | V domovino pojdeš, jaz pa ostanem ter bom živel, kakor 146 DvehMl, V | pridejo nepoklicane!" ~Pavle pa je bil bolj težke krvi; 147 DvehMl, V | Ti pojdeš, jaz ostanem. Pa tudi če bi že barka name 148 DvehMl, V | ne bo jim dodeljeno! Ti pa na sramoto misliš?" ~Pavle 149 DvehMl, V | vesela pozdravila. Tako pa sem šel, da bi otroku prinesel 150 DvehMl, V | prinesel če ne bogastva, pa vsaj ne skrbi. Ona veruje 151 DvehMl, V | ne izpustila! Bodi sam, pa si devetkrat slab; če vaju 152 DvehMl, V | vaju je dvoje, sta močna, pa naj bo dež in toča!" ~Takrat 153 DvehMl, V | rekel Pavle tiho. ~"Zdaj pa mi še to povej: da pride 154 DvehMl, V | bi jo sunil čez prag, ali pa bi vsaj imel žal misel v 155 DvehMl, V | dlani. "Ona je otrok, jaz pa sem varuh njen; tako je. 156 DvehMl, V | hranil? Na kugo in na starost pa nisem mislil in tudi ne 157 DvehMl, V | koprnenja in brez žalosti. Zdaj pa, ko je sila, da grem, zdaj 158 DvehMl, V | tukaj, noge so tukaj, srce pa je onstran morja in ostane 159 DvehMl, V | ne bo še sile; za nadalje pa se izroči Bogu in svojemu 160 DvehMl, V | vožnjo priberačim denar, ali pa da ga ukradem. Toliko je 161 DvehMl, V | Ljubljano?" ~"Pogledam, pa še natanko!" ~"Ali bi stopil 162 DvehMl, V | glasán in vesel, Pavletu pa je ležalo na srcu kakor 163 DvehMl, V | devetkrat hujša; kdor se smeje, pa ne čuti ne mraza, ne gladú, 164 DvehMl, V | imele tri dni nič opravila, pa vendar sem žvižgal in prepeval, 165 DvehMl, V | Pozdravi," je rekel Pavle, "pa z Bogom." ~Lojze je šel. 166 DvehMl, V | zate prisrčen pozdrav. Jaz pa ostanem v Ameriki, dokler 167 DvehMl, V | ti kmalu kaj pošljem, ali pa te kar pokličem, da bova 168 DvehMl, VI | Mana je molčala, Hanca pa je govorila hkrati z gospo 169 DvehMl, VI | koj vse poberi, kar imaš, pa pridi k meni!" je rekla 170 DvehMl, VI | nanjo kakor večna ploha, pa se ni več zmenila zanje 171 DvehMl, VI | mora biti zakrknjeno. Ti pa, kako si stala pred tisto 172 DvehMl, VI | solze so bile v tvojih očeh. Pa si natanko vedela, da je 173 DvehMl, VI | pomoči ni zanjo." ~Hanca pa se je nasmehnila in je točila 174 DvehMl, VI | svet. Sreče smo šli iskat, pa smo našli, kar smo imeli 175 DvehMl, VI | Nalašč si me zastrašila; jaz pa verjamem njemu, ne tebi, 176 DvehMl, VI | je vzdihnila Hanca. Nato pa je rekla: "Kaj vaju je zmotilo, 177 DvehMl, VI | za roko, trdno za zmerom, pa bi nobene bridkosti ne občutila. 178 DvehMl, VI | slabotna; obadva skupaj pa bi bila močna, da bi vaju 179 DvehMl, VI | je odgovorila Mana, nato pa sta obedve molčali; zakaj 180 DvehMl, VI | rekla Hanca: ~"To ti povem, pa stori tako: vse po pravici 181 DvehMl, VI | ima rad, ne bo odlašal, pa bodi bahač, ali bodi berač! 182 DvehMl, VI | bogastvo? Tako mu piši, pa se bodo kmalu posušile tvoje 183 DvehMl, VI | lasé in suho srcé, ženina pa od nikoder. – Piši in razodeni, 184 DvehMl, VI | je vzdihnila Mana; Hanca pa je pomislila in je rekla: ~" 185 DvehMl, VI | pomislila in je rekla: ~"Zdaj pa mi naravnost povej, kako 186 DvehMl, VI | Hanca je zaspala, Mani pa so težke misli branile do 187 DvehMl, VI | balo hrani in za hude dni, pa si misli zraven: tudi ona 188 DvehMl, VI | še par srebrnikov povrhu! Pa se povrne nekoč in bo spoznal 189 DvehMl, VI | V tem nemirnem spanju pa se ji je sanjalo, da nekdo 190 DvehMl, VI | viseli na čelo, od očesa dol pa se je vlekel preko lica 191 DvehMl, VI | svoje misli na lepšo pot, pa bodo še sanje lepše!" ~Mana 192 DvehMl, VI | komaj razumela; njen obraz pa je bil bolehen, pust in 193 DvehMl, VI | izbo. ~"Napravi mi čaja, pa hitro! Ponoči ne morem spati, 194 DvehMl, VI | Če te pokličem, le pridi, pa mi poravnaj odejo in vzglavje. 195 DvehMl, VI | strmela nanj in je molčala. On pa je govoril gladko in mirno, 196 DvehMl, VI | ampak za silo bo že. Kaj pa imaš tukaj? Šest goldinarjev, 197 DvehMl, VI | deset ti jih dam povrhu, pa boš kmalu imela svojo doto. 198 DvehMl, VI | njena lica med dlani. ~"Ti pa ostani otrok, Manca, tako 199 DvehMl, VI | si!" je vzkliknila. ~Mana pa je rekla: ~"Tja bi se vrnila, 200 DvehMl, VI | Če mu ti sama ne pišeš, pa mu pišem jaz. Povedala mu 201 DvehMl, VI | kakor jaz nate mislim, pa nama bo obema dobro pri 202 DvehMl, VI | pod svetim Lenartom, ali pa v Ameriki. Pa nikar nič 203 DvehMl, VI | Lenartom, ali pa v Ameriki. Pa nikar nič ne misli, da sem 204 DvehMl, VI | kakor te jaz imam rada, pa nama nikoli ne bo hudega. 205 DvehMl, VI | kmalu, ali če se ti zdi, pa me tja pokliči. Dobro se 206 DvehMl, VI | izprala oči in lica. Nato pa je legla, mislila je nase 207 DvehMl, VII | ne pijače, ne tobaka in pa če bi šel domovat v tako 208 DvehMl, VII | potolažen za malo ceno. Naposled pa bi legel, truden od samega 209 DvehMl, VII | dan čez gore in doline, pa bi se mu bilo zdelo, da 210 DvehMl, VII | dobro uro križem po cestah, pa je bil že truden. Ker ni 211 DvehMl, VII | slovensko, nato še po nemško, pa ga niso razumeli. Pil je 212 DvehMl, VII | Ne maram umreti prej, pa če je treba, da morje preplavam 213 DvehMl, VII | od srda in žalosti, nato pa sanjaje in omahovaje proti 214 DvehMl, VII | Če me oslepari zanj, pa naj me oslepari!" je pomislil. " 215 DvehMl, VII | mestu ob tej vročini, ti pa še s culo na hrbtu? Jaz 216 DvehMl, VII | vsaj nisem sam. V družbi, pa bodi taka ali taka, nima 217 DvehMl, VII | hitro. Hujšega mi ne bo, pa če me posadi med same razbojnike 218 DvehMl, VII | Če se gre za mal denar, pa dajmo." ~"Obral bi me rad, 219 DvehMl, VII | odkod jih je bil vzel. ~"Pa začnimo," je rekel Talijan. ~" 220 DvehMl, VII | vdrugič in vtretjič. ~"Zdaj pa izgubim," se je ves vesel 221 DvehMl, VII | gredo v božjem imenu, več pa nikar. Zdaj jih imaš, pa 222 DvehMl, VII | pa nikar. Zdaj jih imaš, pa zbogom in mir besedi." ~ 223 DvehMl, VII | se je ozrl po izbi. ~"Kdo pa je tebe klical, da se vtikaš 224 DvehMl, VII | noči zapravil zadnji tolar pa še malo krvi po vrhu, le 225 DvehMl, VII | zgrabil za culo. ~"Kako pa je z mojim tolarjem?" je 226 DvehMl, VII | bi se že tepel, z nožem pa nisem vajen." ~"Kako pa 227 DvehMl, VII | pa nisem vajen." ~"Kako pa si se pritepel, siromak, 228 DvehMl, VII | Šel sem z njim – kam pa bi drugače šel?" je rekel 229 DvehMl, VII | Hrvat. "V štirinajstih dneh pa se lahko svet preobrne. 230 DvehMl, VII | tekne, nikoli mi ni, zdaj pa še celó ne!" ~"Pojdiva večerjat, 231 DvehMl, VII | je povabil Pavle. ~"Pot pa bom kazal jaz," je rekel 232 DvehMl, VII | kosti na krščanski postelji, pa če je trda." ~Hrvat je vodil, 233 DvehMl, VII | poluspanju debelo pogledal, nato pa je šele razumel in je planil 234 DvehMl, VII | ste kaj videli in slišali, pa nič rekli, vam vsem trem 235 DvehMl, VII | so spali. Eden izmed njih pa je modro rekel: "Kdor nosi 236 DvehMl, VII | naj pripiše sebi!" ~Pavle pa se je vdano nasmehnil. ~" 237 DvehMl, VII | dolgih sedem dni; nazadnje pa je imel Pavle še en sam 238 DvehMl, VII | nego na pernici. ~Ob jutru pa se je Pavle vzdramil in 239 DvehMl, VII | Lenartom je sedel; bajta pa je bila prostorna in vsa 240 DvehMl, VII | ves vesel je bil. Takrat pa je narahlo potrkalo na duri. ~" 241 DvehMl, VII | ves truden in bolan. Pavle pa ga je takoj spoznal in ledena 242 DvehMl, VII | mi daj vrečo cekinov, ali pa mi povej, kako bi šel brez 243 DvehMl, VII | dan jih gre na stotine, pa najbistrejši niso – glej, 244 DvehMl, VII | zameglile, njegove misli pa so ostale žalostne. ~"Ozri 245 DvehMl, VII | so, ki žro mrhovino. Jaz pa, kakor sem velik grešnik, 246 DvehMl, VII | sanjah; ves bled je bil. ~"Pa z Bogom!" je rekel tiho 247 DvehMl, VII | ves prestrašen. ~"Kam?" "Pa na oni svet," je rekel tiho 248 DvehMl, VII | globoko zavzdihnil, nato pa je spal do svetlega dne. ~ 249 DvehMl, VIII| dežele do dežele; navsezadnje pa bi stopil prednjo in bi 250 DvehMl, VIII| se preberačil, čez morje pa ni ceste, ne steze. Pa zbogom, 251 DvehMl, VIII| morje pa ni ceste, ne steze. Pa zbogom, dekle, in nič ne 252 DvehMl, VIII| med njimi: napol sem slep, pa vendarle sem našel." ~Ko 253 DvehMl, VIII| Bog jim daj vesele sanje, pa tudi meni jih daj!" ~Veselih 254 DvehMl, VIII| čez nizki zid na cesto, pa je občutil, da je ves slab 255 DvehMl, VIII| bil truden, se je zgrudil, pa ni vprašal, ne kje, ne kako; 256 DvehMl, VIII| vstal in se je napotil, pa ni vprašal, kam. Gladu ni 257 DvehMl, VIII| so se še genile, v srcu pa ni bilo bridkosti več. Tako 258 DvehMl, VIII| več kozarca pred seboj, pa se tiho smeje in bi ne čutil 259 DvehMl, VIII| časa in preklinjalo, nato pa se je ves trušč izgubil 260 DvehMl, VIII| bil srečal na ulici, ali pa se je bil v svoji omotici 261 DvehMl, VIII| pihnil mednje. Izgubila pa se je z njimi tudi vsa skrb 262 DvehMl, VIII| Sinoči si ležal pred durmi, pa smo te pobrali. Kaj naj 263 DvehMl, VIII| sem," je hotel reči Pavle, pa ga je obšel sram in molčal 264 DvehMl, VIII| Mane. ~Popil je čaj, nato pa je hitel na ulico, tako 265 DvehMl, VIII| se je najprej napil, nato pa se je napotil, da poišče 266 DvehMl, VIII| ti poznajo solze." ~"Sédi pa razloži, kako je njemu," 267 DvehMl, VIII| niso imeli kruha v ustih, pa so še žvižgali. Ampak štiri 268 DvehMl, VIII| vrne, odkoder je prišel. Pa nikar se ne laži, da si 269 DvehMl, VIII| Piši mu, da si vesela, pa se ti koj obesi. Piši mu, 270 DvehMl, VIII| Piši mu, da si žalostna, pa te pride tolažit, če je 271 DvehMl, VIII| papir iz miznice. Nenadoma pa se je vsa prestrašila. ~" 272 DvehMl, VIII| če si zdrava. Lahko noč, pa nikar ne jokaj!" ~Mana je 273 DvehMl, VIII| nikoder ni zasijal paradiž, pa vendar je bilo njeno srce 274 DvehMl, VIII| Vprašala je Hanco, Hanca pa se je nasmehnila in rekla: ~" 275 DvehMl, VIII| Siromak je človek sam, dva pa sta bogata, če sta lačna 276 DvehMl, VIII| cekinov. – Svatujta vidva, jaz pa se ogledam malo po teh lepih 277 DvehMl, VIII| veselo zasmejala Hanca. ~Nato pa je bil ves resen njen obraz; 278 DvehMl, VIII| Pred štirimi leti je šel, pa ni pisal, ne sporočil." ~" 279 DvehMl, VIII| Točil je vsem po vrsti, nato pa je rekel: ~"Nič hudega ni. 280 KrcmEl, I | razprostirali vinogradi, na osojnih pa so se vzpenjali sočni pašniki 281 KrcmEl, I | visoko v planine. Dolina sama pa je bila velik vrt sredi 282 KrcmEl, I | sodil v mislih, njegov obraz pa je bil zmerom bolj sladak 283 KrcmEl, I | ženami in otroci. Farani pa so mu odgovarjali: "Za silo 284 KrcmEl, I | komaj pljunil na polje, pa je vzklila pšenica; komaj 285 KrcmEl, I | postrani ozrl na vinograd, pa je zorelo grozdje. To so 286 KrcmEl, I | lahko po pravici vesel. Zdaj pa se poti in ubija, pa ni 287 KrcmEl, I | Zdaj pa se poti in ubija, pa ni nič ne na tem koncu, 288 KrcmEl, I | tožil in tarnal, ob tem pa je čisto pozabil, da je 289 KrcmEl, I | privoščijo, si ga bo še on, pa mir besedi!" ~Vino mu je 290 KrcmEl, I | nas milost več ne dosegla. Pa če se nam bo ob sodnem dnevu 291 KrcmEl, I | Grešé do zadnje kaplje, pa se čudijo z nedolžnim srcem: 292 KrcmEl, I | oči ga niso več ubogale, pa je videl časih stvari, ki 293 KrcmEl, I | zasenčile vse nebo, dolina pa se je potopila v črno jezero. 294 KrcmEl, I | prepevali smo veseli." ~Župniku pa je segla žalost v srce. ~" 295 KrcmEl, I | plačila in kazni; navsezadnje pa jih je tolažil, da ni še 296 KrcmEl, I | verno poslušali, v krčmi pa so rekli: ~"Star je župnik, 297 KrcmEl, I | mu daj veselih sanj, mi pa pijmo na njegovo zdravje." ~ 298 KrcmEl, I | Skozi okno sem gledal, pa sem videl tam v dolini dvoje 299 KrcmEl, I | se ni dotaknila zemlje. Pa se je veselil v svojem malobrižnem 300 KrcmEl, I | Rekel je in je šel, veter pa mu še lâs ni zrahljal. – 301 KrcmEl, I | pot v Matjaževo deželo, pa bomo vzdignili bandero in 302 KrcmEl, I | nikoli niste bili zadovoljni, pa tudi nikoli ne žalostni. 303 KrcmEl, I | niste čutili. Živeli ste, pa niste živeli – razfrfotalo, 304 KrcmEl, I | narod, ti si rakev. – Kaj pa ste vi storili, neverniki? 305 KrcmEl, I | vam podira nad glavo – vi pa klobuk postrani pa brez 306 KrcmEl, I | vi pa klobuk postrani pa brez skrbi. Kakor Ezav ste, 307 KrcmEl, I | poslušali, v svojem srcu pa so bili zlovoljni in užaljeni. ~" 308 KrcmEl, I | bile njegove misli, iz vasi pa se je glasilo prepevanje 309 KrcmEl, I | pijancu, ki je vola zapil, pa pravi: Kaj bi zdaj z njivo, 310 KrcmEl, I | kličejo, nanj upajo; meni pa se le vse zdi, da ne pride 311 KrcmEl, I | molil do jutra. Zjutraj pa je bil tako bolan, da ni 312 KrcmEl, I | postelje ves žalosten, župnik pa ga je tolažil: ~"Taka je 313 KrcmEl, I | z dolgim pogledom, nato pa je omahnil. ~"Kdo si?" je 314 KrcmEl, I | ozre se, ko stoji ob grobu, pa občuti strahoma, da je sam 315 KrcmEl, I | kadar nismo naglo stopili; pa še črhnili nismo. Zemlja 316 KrcmEl, I | joj nam," je vzkliknil, pa sam ni vedel, čemu da je 317 KrcmEl, I | gledal po dolini. ~Dolina pa je bila tako tiha, kakor 318 KrcmEl, I | Farani so šli in šli, pa niso vedeli, če se vračajo 319 KrcmEl, I | se je ob nasuto kamenje, pa je modroval záse. ~"Pijan 320 KrcmEl, I | da bi nas ociganil. Mi pa smo farani osojniški ... 321 KrcmEl, I | spim pod milim nebom, bom pa spal. Noč je topla." ~Podvil 322 KrcmEl, I | je neprestano godrnjal, pa je nazadnje vendarle umrl. 323 KrcmEl, I | prazna!" ~Zaspal je; sanjalo pa se mu je, da se je napotil 324 KrcmEl, I | Matjaža. Ni hodil dolgo, pa je že ugledal njegov slavni 325 KrcmEl, I | temveč le vino." ~Takrat pa je rekel in ukazal kralj 326 KrcmEl, II | nalil vina, pil je, nato pa je zmajal z rameni. ~"Kako 327 KrcmEl, II | Povečerjali smo, zdaj pa še molimo, da se Bog usmili 328 KrcmEl, II | in koliko bodo dale. Zdaj pa se je ozrl nanje in oko 329 KrcmEl, II | niso bile izorane, dišalo pa je iz njih tako sočno in 330 KrcmEl, II | Starejši se je sklonil, pa je zgrabil s pestjo kos 331 KrcmEl, II | prst na leho in je šel. Šel pa je v reber, do Kovačevih. 332 KrcmEl, II | Mana je prišla, njen obraz pa je bil žalosten; oči niso 333 KrcmEl, II | jih je popila noč; oblaka pa ni bilo od nikoder in tudi 334 KrcmEl, II | je oznanjal hude čase, mi pa mu nismo verjeli. Zdaj je 335 KrcmEl, II | nebesa, njegovo oznanjenje pa se je očitno izpolnilo, 336 KrcmEl, II | nikogar, ki stoji pred menoj, pa če bi bila sama smrt. Ali 337 KrcmEl, II | da je srce žalostno." ~On pa je odgovoril: ~"Kaj me je 338 KrcmEl, II | davnimi časi bogata fara, pa jo je zemlja pogoltnila, 339 KrcmEl, II | da je blizu huda ura, jaz pa ne bom čakal te žalosti 340 KrcmEl, II | je dolgo pomislil, nato pa je rekel: ~"Ne moreš z menoj. 341 KrcmEl, II | hiše se majó, gospodarji pa ne vidijo razpok, temveč 342 KrcmEl, II | moja misel. Moja namera pa je taka: slame ne bom gasil, 343 KrcmEl, II | Mana je bila žalostna, pa je rekla: ~"Zdaj izpričaj! 344 KrcmEl, II | izpričaj! Ne hodi odtod!" ~On pa se je nagnil do nje in je 345 KrcmEl, II | sem videl vsa znamenja, pa me je strah! Senca se je 346 KrcmEl, II | bil pokleknil pred očetom, pa da je vzdignil palico nad 347 KrcmEl, II | palico nad menoj, nocoj pa sem ga žalil z besedo in 348 KrcmEl, II | kakor materino roko, nocoj pa sem jo preklinjal – glej, 349 KrcmEl, II | zemlja? Danes je moja, čegava pa bo jutri? Kaj bi se mi smilil 350 KrcmEl, II | tako bo govoril človek pa sam ne bo vedel, odkod mu 351 KrcmEl, II | kakor neurnik s hriba, jaz pa pojdem ter se povrnem, kadar 352 KrcmEl, II | domačijo tebi in sebi. Ti pa se drži poslednjega trama 353 KrcmEl, II | se je okrenil proti veži, pa je zaslišal glas Kovača 354 KrcmEl, II | poženem na cesto vse po vrsti. Pa če me je taka volja, zapijem 355 KrcmEl, II | pogledal, ne pozdravil. Kovač pa se je okrenil ter je klical 356 KrcmEl, II | še enkrat na tem pragu, pa ti zlomim to palico na glavi!" ~ 357 KrcmEl, II | okrenil, ne odgovoril. Kovač pa je stopil v izbo. ~"Poberi 358 KrcmEl, II | hripavo, kričavo popevanje. On pa se je ozrl in je videl prelepo, 359 KrcmEl, II | Da izpijem par kozarcev, pa bi sanjal nocoj o kralju 360 KrcmEl, II | smehljal. Poglavitno besedo pa je govoril človek, ki ga 361 KrcmEl, II | lica in ne v oči, jezika pa mu še celo ni obtežilo. ~" 362 KrcmEl, II | vzdignil do usten. ~"Kdo pa je tisti, ki me je pogledal, 363 KrcmEl, II | kozarec je bil prazen. Nato pa je roka samovoljno segla 364 KrcmEl, II | še eno samo kratko uro, pa bi se tista vrv bila zadrgnila, 365 KrcmEl, II | cigana pred seboj. ~"Odkod pa tebi ta učenost?" ~Cigan 366 KrcmEl, II | Potnikov ni dolgo pomislil, pa je rekel: ~"Še nikogar nisem 367 KrcmEl, II | od hiše; pojdi na steljo, pa nikar ne zažgi." ~Ves vesel 368 KrcmEl, II | ni slišal poštene besede, pa je vesel, če sliši kravo 369 KrcmEl, II | vprašanje ti Bog povrni." ~"Pa lahko noč," je rekel Potnikov 370 KrcmEl, II | na jok mu je bilo. ~Drugi pa je rekel ves miren in moški: ~" 371 KrcmEl, II | spala v mali izbi. Najmlajši pa se je spomnil na mater, 372 KrcmEl, II | mater, ko je vprašal: ~"Pa da pobegnemo vsi trije – 373 KrcmEl, II | čakala, da se povrnemo, pa če se povrnemo čez sedem 374 KrcmEl, II | govorili so malo, njih srce pa je bilo grenkobe do vrha 375 KrcmEl, II | Segli so si v roko, nato pa so počivali do jutra. ~Ko 376 KrcmEl, II | se niso ozrli nanj. Oče pa je gledal od obraza do obraza 377 KrcmEl, II | poznate več?" ~Odgovoril pa mu nihče ni; mati in vsi 378 KrcmEl, II | brušen nož, za najmlajšega pa nov klobuk. ~"Glejte, kaj 379 KrcmEl, II | iz mesta. Napregel sem, pa sem rekel: zakaj bi se človek 380 KrcmEl, II | pokramljal in vino pokušal – pa je minil večer in je minila 381 KrcmEl, II | resnično že poldne. Kaj pa me gledate tako zabodeno? 382 KrcmEl, II | vprašam?" ~"Kakšni prazniki pa so in kakšni godovi?" je 383 KrcmEl, II | najprej osupel pogledal, nato pa je široko zamahnil z roko. ~" 384 KrcmEl, II | odgovoril starejši. ~Oče pa si je potisnil klobuk na 385 KrcmEl, II | vroča v lica, njene oči pa so bile motne od zatajenih 386 KrcmEl, II | pojutrišnjem, najboljše pa je nocoj. Ti se spomni, 387 KrcmEl, II | in upaj, kakor jaz upam, pa boš vesela. – Adijo, pa 388 KrcmEl, II | pa boš vesela. – Adijo, pa še lep spomin mi daj na 389 KrcmEl, II | Lep spomin si mi dala, pa še veselje v srce." ~Obema 390 KrcmEl, II | še na duri ni ozrl, cigan pa je stopil proti pragu. Ko 391 KrcmEl, II | tudi ne pljuj nikar!" ~"Kdo pa je šel tod mimo s culo na 392 KrcmEl, III | ušesom, po njegovi smrti pa še celó. ~V nedeljo ni bilo 393 KrcmEl, III | enake na svetu. V ponedeljek pa so povešali glave in so 394 KrcmEl, III | napil pri krčmarju Eliju; ko pa je imel že rdeče oči in 395 KrcmEl, III | prijazno besedo. Največkrat pa je tarnal stari Potnik in 396 KrcmEl, III | naši očetje še hujše, mi pa trpimo do krvi – kedaj bo 397 KrcmEl, III | dobrega ne odpočije; konec pa je smrt. Tako garam in skrbim 398 KrcmEl, III | jeseni do pomladi, moje roke pa so prazne, kakor so bile. – 399 KrcmEl, III | še poslovil se ni. Jaz pa ljubim to zemljo, ki me 400 KrcmEl, III | poslušal Potnikovo govorico. Ko pa je Potnik omahnil, se je 401 KrcmEl, III | so ukazali gostje. ~Cigan pa je govoril: ~"Zgodba je 402 KrcmEl, III | siromak le krono dolžan, pa se je čez noč izlegel iz 403 KrcmEl, III | pogledal kmet na polje, pa je rekel: Saj je še čas! – 404 KrcmEl, III | siromak ni mogel na polje, pa se je grabil za lase ter 405 KrcmEl, III | napotil v krčmo. ~V tisti fari pa je domoval tudi kmet, ki 406 KrcmEl, III | škornjev ni lizal. Tako pa je storil, ker je vedel, 407 KrcmEl, III | grabežem in je popival, nato pa še kartal z njim do zgodnjega 408 KrcmEl, III | spravil," je rekel. ~Stvar pa je taka in se je izkazala: 409 KrcmEl, III | še za kapljo ne. Tedaj pa je videl, da se mu streha 410 KrcmEl, III | in vzdihoval, navsezadnje pa je rekel: ~"Bodi tako ali 411 KrcmEl, III | in skrbi devetdeset let, pa je umrl; moj oče se je pehal 412 KrcmEl, III | do zadnjega izdihljaja, pa je umrl; tudi jaz umrjem, 413 KrcmEl, III | Tako je rekel in je šel, pa je zafrčkal še tisto, kar 414 KrcmEl, III | kar mu je bilo ostalo. ~Ko pa je bil dom zarubljen in 415 KrcmEl, III | babjevernosti, da živim sam zase, pa sem vendarle sosed svojih 416 KrcmEl, III | mi vsi?" je rekel. ~Nato pa je pomislil: ~"Vso hišo 417 KrcmEl, III | meril od glave do nog. ~"Kdo pa si?" je vprašal. ~"Kaj me 418 KrcmEl, III | hišo in polje!" ~Takrat pa se je grabež sam začudil. ~" 419 KrcmEl, III | ga! Grešil sem, moja žena pa ni grešila in tudi moji 420 KrcmEl, III | okrenil, da bi šel. ~Tedaj pa je obšla siromaka neskončna 421 KrcmEl, III | vzel vrv in je šel. ~Šel pa je naravnost do bukovega 422 KrcmEl, III | svojim očem. Navsezadnje pa je stvar razbistril ter 423 KrcmEl, III | grabež. ~"Na veji sem visel, pa sem padel v zaklad," je 424 KrcmEl, III | je rekel siromak. ~Takrat pa je grabež napol omahnil 425 KrcmEl, III | pravda svojo pot; pravica pa je razsodila po pravici, 426 KrcmEl, III | ne zameri," je rekel. ~"Pa kaj bi zameril? Pa kaj bi 427 KrcmEl, III | rekel. ~"Pa kaj bi zameril? Pa kaj bi očital?" ga je tolažil 428 KrcmEl, III | kupčije!" ~"Jih bova!" ~Pa sta jih res neutegoma začela 429 KrcmEl, III | siromak zakladnik. ~"Kje pa imaš tisto vrečo? Pokaži 430 KrcmEl, III | zaspale so ob poti. ~Bistra pa je bila Elijeva pamet; stopil 431 KrcmEl, III | v grobu treslo!" ~Cigan pa se mu je zasmejal v obraz 432 KrcmEl, III | Oj, krčmar Elija, zakaj pa me gledaš s temi hudimi 433 KrcmEl, III | župnikovi pridigi so spali, pa bi ne ob ciganovi? Nikar 434 KrcmEl, III | drugi so podremavali, Potnik pa je bil glavo položil na 435 KrcmEl, III | oklenil pod pazduho. ~"Tak pa udarimo, tak le po njem," 436 KrcmEl, III | Matjaž se je zmotil, ali pa so ga nalagali; zakaj še 437 KrcmEl, III | trudoma je šel do duri, cigan pa je šel za njim. Pred rezkim 438 KrcmEl, III | cigan ga je držal krepko. ~"Pa vendarle se mi je nekaj 439 KrcmEl, III | sem bil skoraj zamahnil, pa si me stresel za ramo in 440 KrcmEl, III | ramo in si me vzdramil! Kdo pa si, da imaš tako pravico?" ~ 441 KrcmEl, III | pogovarjal sam s seboj. ~"Pa vendarle se mi zdi, da so 442 KrcmEl, III | ukazal: Vzdignimo se, čas je! Pa sem zgrabil za to gorjačo – 443 KrcmEl, III | veter: govorile so, rekle pa niso nič. ~Nenadoma je zgrabil 444 KrcmEl, III | meni ziblje in maje, ali pa se maje zares?" ~Cigan je 445 KrcmEl, III | da se hiša maje; veter pa ni bil tako močan, da bi 446 KrcmEl, III | žalosti. To noč pojdem, pa se vrnem čez eno leto, ali 447 KrcmEl, III | vrnem čez eno leto, ali pa čez devet let. Napotil sem 448 KrcmEl, III | je debelo pljunil; nato pa se je napotil v hrib. ~Prelepa 449 KrcmEl, III | rubi Elija, krčmar. ~"Čemu pa je popival in lenobo pasel?" 450 KrcmEl, III | živina v ogenj." ~Drugi pa so molčali in so gledali 451 KrcmEl, III | njim: ~"Prej si gledal sam, pa še zdaj sam glej!" ~Grajžar 452 KrcmEl, III | in je zaslutil te misli, pa je preudaril v svoji pameti: ~" 453 KrcmEl, III | molit in vest izpraševat pa v cerkev, ne narobe; župnik 454 KrcmEl, III | župnik ne bo točil, krčmar pa ne pridigal." ~Tako je govoril 455 KrcmEl, III | ogledali to žalost, zdaj pa se spodobi, da izperemo 456 KrcmEl, III | Grajžarja in na rubežen. ~"Kaj pa gledaš in čakaš? Vzemi harmoniko, 457 KrcmEl, III | čakaš? Vzemi harmoniko, ali pa usta odpri," je ukazal krčmar 458 KrcmEl, III | vzkliknil krčmar. ~Komaj pa je tako vzkliknil, je ves 459 KrcmEl, III | Elijevi gostje. O mraku pa je stopil eden izmed njih 460 KrcmEl, III | drugi, stopil je pred hišo, pa se je vrnil prav tako bled. ~ 461 KrcmEl, III | jih je spreletel strah. Ko pa so stopili pred hišo, so 462 KrcmEl, III | je zaprl v hlev, kmetje pa so bežali v dolino in se 463 KrcmEl, III | v svoji podstrešni izbi pa je prižgal dvoje sveč ter 464 KrcmEl, IV | bled in zelen v obraz, roke pa je imel zatekle. ~Tudi stari 465 KrcmEl, IV | ker je bila pot dolga, noč pa topla, je legel pod klancem 466 KrcmEl, IV | Bog mu daj večni mir, nas pa obvaruj vsega hudega." ~ 467 KrcmEl, IV | dolgčas samemu, za plačilo pa ga je cigan vedril in tolažil. ~" 468 KrcmEl, IV | je bilo faranom dolgčas, pa so rekli: ~"Kaj bi se tresli 469 KrcmEl, IV | je bil teden dni zdoma, pa se vrne v soboto zvečer 470 KrcmEl, IV | daj mrtvim nebesa, živim pa veselja in žejnim vina." ~" 471 KrcmEl, IV | rodila zemlja; dobra volja pa je že pol žetve." ~In vse 472 KrcmEl, IV | Jeseni, že v oktobru, pa se je nenadoma splašila 473 KrcmEl, IV | veselo pozdravil, Kovač pa je rekel: ~"Ne bom sedel 474 KrcmEl, IV | nosil denar v mesto, letos pa sem šel ponj. Niso mi ga 475 KrcmEl, IV | Tudi jaz bom štel." ~"Zdaj pa najprej meni štej! V mestu 476 KrcmEl, IV | odiral." ~Krčmarjev obraz pa je bil nenadoma ves trd 477 KrcmEl, IV | Vsi so se ozrli nanj, on pa je gledal na cesto in tih 478 KrcmEl, IV | jeze je bil zmerom, zdaj pa se mu je slabo sponesla 479 KrcmEl, IV | v Elijevi krčmi, točila pa jim je dekla. – Na zimo, 480 KrcmEl, IV | prenesem in ne pijače." ~"Kaj pa z razbojnikom? Kaj so rekli 481 KrcmEl, IV | so se spogledali, krčmar pa je razložil: ~"Sam si jih 482 KrcmEl, IV | let. Še vprašali ga niso, pa je rekel: Žal mi je, da 483 KrcmEl, IV | Martinov v krčmi. ~"Kaj pa ti?" ga je vprašal Elija 484 KrcmEl, IV | Martinov je imel vino v glavi, pa je sedel za mizo in se je 485 KrcmEl, IV | huda predla za praznike. Ti pa si rekel, da nečeš." ~"Da 486 KrcmEl, IV | je potrdil krčmar. ~"Nato pa si še rekel, da si mi dal 487 KrcmEl, IV | gostač od davi do drevi; pa če se ti zazdi, da se tja 488 KrcmEl, IV | se boš res selil? Kedaj pa se boš selil?" ~"Na spomlad 489 KrcmEl, IV | reči. Ker si tak učenjak, pa mi še natoči." ~Krčmar je 490 KrcmEl, IV | Krčmar je točil, natihem pa je premišljeval: "Ali je 491 KrcmEl, IV | zmešalo od bridkosti, ali pa kani skrito hudobijo?" ~ 492 KrcmEl, IV | hudobijo?" ~Martinov je pil, pa se je mahoma okrenil do 493 KrcmEl, IV | hlev in živina v njem." ~"Pa skedenj?" ~"Moj!" "Pa kozolec?" ~" 494 KrcmEl, IV | Pa skedenj?" ~"Moj!" "Pa kozolec?" ~"Moj!" "Glej 495 KrcmEl, IV | hudega!" ~Izpil je, nato pa se je tako smejal, da se 496 KrcmEl, IV | od vina in od žalosti." ~Pa je šel ter se je zaklenil 497 KrcmEl, IV | ne duha ni bilo. ~Takrat pa je ugledal, da je okno svetlejše 498 KrcmEl, IV | ali gori en sam hlev, ali pa je v plamenu vsa fara. Kakor 499 KrcmEl, IV | Martinov je hitel v noč, Elija pa je stal na poti, tih in 500 KrcmEl, IV | izpraševal cigan. ~Elija pa se je razsrdil. ~"Čemu ne