| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] našli 5 našo 5 naštejte 1 ne 808 neba 7 nebá 1 nebes 4 | Frequency [« »] 1031 da 842 v 831 pa 808 ne 743 so 694 na 583 bi | Ivan Cankar Troje povesti IntraText - Concordances ne |
Part, Chapter
1 DvehMl, I | samotni stezi, zato da bi ne slišala prešernih pesmi. 2 DvehMl, I | ker nama ni dano in nikoli ne bo." ~"Če me nimaš rad, 3 DvehMl, I | od srca rad! Če bi te rad ne imel, bi se zdajle smejal 4 DvehMl, I | izobilju; nama je nihče ne želi in nikoli je ne bova 5 DvehMl, I | nihče ne želi in nikoli je ne bova deležna." ~"Še več 6 DvehMl, I | dobro." ~"Ker si mlada in ne veš, kakšna pota hodi svet! 7 DvehMl, I | stelji! Ti, kajžarjev sin, ne smeš biti mlad, ne smeš 8 DvehMl, I | sin, ne smeš biti mlad, ne smeš ljubiti, ne smeš se 9 DvehMl, I | biti mlad, ne smeš ljubiti, ne smeš se ženiti; tvoj delež 10 DvehMl, I | nam se godi prijetno. Mi ne prelivamo solz in ne vzdihujemo, 11 DvehMl, I | Mi ne prelivamo solz in ne vzdihujemo, naše pesmi slišijo 12 DvehMl, I | srcu; Mana pa je rekla: ~"Ne bojva se, dokler se imava 13 DvehMl, I | Nikjer ni zapisano, da jutri ne bo dneva, ker je danes oblačno. 14 DvehMl, I | ker sva se rodila. Zibel ne sodi v bajto. Če je sodba 15 DvehMl, I | sodba je in kajžar se ji ne upiraj." ~"Zatorej praviš, 16 DvehMl, I | vso bridkost. ~"Čemu bi ne šel za njim? Vso tisto revščino 17 DvehMl, I | bil od mene, nič močnejši ne in nič bogatejši. Pa se 18 DvehMl, I | pisma piše in nič se mu ne mudi domov!" ~Tudi Mana 19 DvehMl, I | zaukala in zapela. ~"Prav nič ne bom odlašal," je rekel Pavle. " 20 DvehMl, I | zaradi moje lenobe. Nič se ne boj, Manca! Eno leto komaj, 21 DvehMl, I | leto komaj, pa nama več ne bo hudo, ko bova slišala 22 DvehMl, I | Tam v Ameriki, tam nič ne vprašajo, če si kajžarjev, 23 DvehMl, I | kajžarjev sin, pa bi danes ne menjal z županom, se mi 24 DvehMl, I | nikogar nima, za nikogar ne dela in ne skrbi – kako 25 DvehMl, I | nima, za nikogar ne dela in ne skrbi – kako šele bi se 26 DvehMl, I | rokama! Čemu bi se meni tako ne zgodilo? Tam nisem več kajžarjev 27 DvehMl, I | nisem več kajžarjev sin, tam ne vprašujejo več, čegav si. 28 DvehMl, I | rekla: ~"Kadar se vrneš, ne bom stala pred tabo, kakor 29 DvehMl, I | tabo, kakor stojim nocoj! Ne bo treba, da bi me oblekel, 30 DvehMl, I | ko bom mislila nate in se ne bom veselila in ne bom oblekla 31 DvehMl, I | in se ne bom veselila in ne bom oblekla židane jope, 32 DvehMl, I | oblekla židane jope, dokler se ne vrneš!" ~Od same prešerne 33 DvehMl, I | bova držala, ves svet naju ne bo premagal!" ~Mana mu je 34 DvehMl, I | bom nate, Pavle, in nikoli ne bom žalostna. Bog vedi, 35 DvehMl, I | kaj, bridkosti kaj; ali ne trpljenja in ne bridkosti 36 DvehMl, I | kaj; ali ne trpljenja in ne bridkosti ne bom občutila, 37 DvehMl, I | trpljenja in ne bridkosti ne bom občutila, ker bom mislila 38 DvehMl, I | pa govoriš o bridkosti? Ne smej se ob pogrebu in ne 39 DvehMl, I | Ne smej se ob pogrebu in ne jokaj na svatbi! Kje je 40 DvehMl, I | je v srcu dan, zakaj bi ne bil na nebu?" ~Tako vesela, 41 DvehMl, I | bodi nama dodeljeno! – Sam ne vem, Manca, čemu se je med 42 DvehMl, I | se prelije vsa posoda in ne kapljice bridkosti ni več 43 DvehMl, I | začudil Pavle. "Kaj se ti ne zdi, da je zdaj vsa lepša 44 DvehMl, II | črkami, ki bi jih nobena roka ne izbrisala in nobena voda 45 DvehMl, II | izbrisala in nobena voda ne izprala. Bajta je imela 46 DvehMl, II | zdelo, in da pravita: ~"Ne očeta nimaš in ne matere, 47 DvehMl, II | pravita: ~"Ne očeta nimaš in ne matere, nikogar ni, da bi 48 DvehMl, II | enkrat se ozri, in nikoli ne boš pozabil ne mojih besed, 49 DvehMl, II | in nikoli ne boš pozabil ne mojih besed, ne mojih oči." ~ 50 DvehMl, II | pozabil ne mojih besed, ne mojih oči." ~Pavletu pa 51 DvehMl, II | Pavleta grenka misel: ~"Kaj ne bi rajši ostal? Uboštvo 52 DvehMl, II | hrepenenje po grudi; nobeno drugo ne živi v srcu do poslednje 53 DvehMl, II | srcu do poslednje kaplje, ne gloje v glavi do poslednje 54 DvehMl, II | kdor je tako rekel, ne pozabi na tisto ped zemlje 55 DvehMl, II | čelo, ustna in prsi. ~"Saj ne grem za zmerom; bodite veseli, 56 DvehMl, II | da jih prej ni videla in ne poznala; čisto spremenjeni 57 DvehMl, II | Mana in se ni ozrla, da bi ne videli solza, ki so pritekle 58 DvehMl, II | veter je pihal. ~"Da bi vsaj ne deževalo," sta pomislila 59 DvehMl, II | žalostne besede še bolj ne obtežile srcá. ~Dobro uro 60 DvehMl, II | povem, da se nama nič hudega ne bo zgodilo." ~V besedi je 61 DvehMl, II | srcu ga ni bilo. ~"Če ti ne bo hudega, dokler te bom 62 DvehMl, II | imela rada, Pavle, ti nikoli ne bo hudo na svetu." ~"Če 63 DvehMl, II | tvoj kruh, Mana, nikoli ne boš lačna." ~Kanila je prva 64 DvehMl, II | žalost, kamor se ozre. ~"Ne smelo bi liti ob tej uri, 65 DvehMl, II | rekel Pavle, "da železnice ne zamudiva. Če težko nosiš 66 DvehMl, II | kakor oči kažejo, se pač ne peljeta na svatbo?" ~"Ne 67 DvehMl, II | ne peljeta na svatbo?" ~"Ne peljeva se," je odgovoril 68 DvehMl, II | Če strada in hrani, si ne prihrani za miren kot na 69 DvehMl, II | izgubé brez spomina, se ne prikažejo med svoje, ker 70 DvehMl, II | sram. Da bi se tebi tako ne zgodilo," je rekla tretja 71 DvehMl, II | druge. ~"Nikamor se nama ne mudi," je rekel Pavle. " 72 DvehMl, II | njih, kakor ga je v meni, ne povrne se ni eden." – ~Jedla 73 DvehMl, II | mislim, da moram na pot, če ne že opolnoči. Pijva ta dan 74 DvehMl, II | besede, kakor so govorili. Ne kruh maslen, prežganka bo 75 DvehMl, II | bridkosti. In on, ta sirotnik, ne gre iskat bogastva; trpljenja 76 DvehMl, II | Mana, ker si bila sama. Ne jokaj, Mana. Z vodo je zadežilo 77 DvehMl, II | veselejša pota. ~"Nikar ne poslušaj, kar kvasijo hudobni 78 DvehMl, II | najino srce govori. Ali več ne veš, kako sva rekla? Dokler 79 DvehMl, II | se bova imela rada, nama ne bo hudega na svetu. Zato, 80 DvehMl, II | je to ustanovljeno, pa se ne bojva nikogar ter izlijva 81 DvehMl, II | odvrnila Mana. "Lepo bi ne bilo, da bi prihajala k 82 DvehMl, II | postojva, mestni ljudje ne zapirajo zgodaj." ~Stala 83 DvehMl, II | zmerom, Bog s teboj, nikoli ne bodi huda name." ~"Tudi 84 DvehMl, II | bodi huda name." ~"Tudi ti ne zameri, če sem te žalila." ~" 85 DvehMl, III | Kje smo?" je vprašal. ~"Ne daleč," mu je odgovoril 86 DvehMl, III | zemljo. "Pridi k meni, jaz ne morem," je zaklical. "Jaz 87 DvehMl, III | morem," je zaklical. "Jaz ne morem," je odgovorila Mana. 88 DvehMl, III | in nasitim," je klical. "Ne morem," je odgovorila Mana; 89 DvehMl, III | slovesa in brez pozdrava ne gre otrok od matere." Stopiti 90 DvehMl, III | Ameriko, tedaj pa nikar ne povprašuj, kako daleč in 91 DvehMl, III | se bova preselila! Nikar ne dremlji, da te ne zapeljejo 92 DvehMl, III | Nikar ne dremlji, da te ne zapeljejo v druge kraje!" ~ 93 DvehMl, III | dni ni jedel in devet noči ne spal. Ko je poslednjikrat 94 DvehMl, III | cesto, sem slabič. Taki ne obogatijo, takim ne sije 95 DvehMl, III | Taki ne obogatijo, takim ne sije sonce!" ~Tako je pomislil. ~ 96 DvehMl, III | poštnem pismu; izgubili me ne bodo." ~Daleč v mesto si 97 DvehMl, III | mu je, da nobeden človek ne hodi zložno, temveč da begajo 98 DvehMl, III | greha gnani, in da nobeden ne govori po človeško, temveč 99 DvehMl, III | nisem pil, čemu bi ga zdaj ne? Pot je pot!" je rekel Pavle. ~ 100 DvehMl, III | Strahoto bi videl, rajši je ne vidim!" ~Ležal je dolgo, 101 DvehMl, III | stavil jaz. Boljše, da me ne ogovarjajo; slišal bi morda 102 DvehMl, III | je izpljunil. ~"Saj večna ne bo ta vožnja!" se je tolažil. " 103 DvehMl, III | močan, v sedmih dneh me ne bo vzelo; saj pač to ni 104 DvehMl, III | brž na voz; v naši deželi ne hodimo peš!" ~Nista se vozila 105 DvehMl, III | pametno ravnal!" ~"Kako da ne pametno?" se je začudil 106 DvehMl, III | zaskrbelo, ko se drugače ne brigam za skrb in bridkost!" ~ 107 DvehMl, III | hlad. ~"Torej praviš, da ne bo dela zame?" je vprašal 108 DvehMl, III | številko! ~"Kaj pravim? Nič ne pravim!" je zlovoljen odgovoril 109 DvehMl, III | rekel, da v Ameriki zdaj več ne rodi jablan zlatih jabolk; 110 DvehMl, III | če se nas vseh skupaj Bog ne usmili." ~"Z veseljem si 111 DvehMl, III | hrani ga zvesto in nič ne zapravljaj. Dela ti poiščem, 112 DvehMl, III | Tudi zmerom lahko, dokler ne obogatiš! Prostorna je moja 113 DvehMl, III | mi je še vsa premajhna! Ne velikokrat; ampak takole 114 DvehMl, III | Dovolj bo za obadva prostora, ne bo se ti treba potepati 115 DvehMl, III | rekel Lojze. "Po hišah je ne boš spoznal, ker so vse 116 DvehMl, III | noči; za molje in miši je ne bom kupaval!" ~Pavle se 117 DvehMl, III | sladko je spal, kakor že ne od tistega dne, ko se je 118 DvehMl, III | bil tukaj, doma bi tukaj ne bil!" ga je spreletelo. ~ 119 DvehMl, III | Nikar se ob vsaki besedi ne zmrduj in ne cmeri; saj 120 DvehMl, III | vsaki besedi ne zmrduj in ne cmeri; saj si fant, pa ne 121 DvehMl, III | ne cmeri; saj si fant, pa ne prisiljena nevesta. Zakaj 122 DvehMl, III | pošepnila na uhó: ~"Nikoli ne boš dočakal!" ~Zares je 123 DvehMl, III | Lojze pa je govoril: ~"Ne misli, da je svetá konec, 124 DvehMl, III | hudega, da bi ti hujšega ne bilo. Ali veš, koliko jih 125 DvehMl, III | od gladu, kakor še pes ne pogine, ki najde navsezadnje 126 DvehMl, III | ki poginejo, kakor še pes ne pogine?" Tisti večer je 127 DvehMl, III | je leto in dan. Zame nič ne skrbi, ne bo mi hudega, 128 DvehMl, III | dan. Zame nič ne skrbi, ne bo mi hudega, in kmalu ti 129 DvehMl, IV | on nate! – Dokler večerje ne napravim in ne pomijem, 130 DvehMl, IV | Dokler večerje ne napravim in ne pomijem, stopi v tisto izbo; 131 DvehMl, IV | tuji hiši in za vbogajme. ~"Ne zameri, Hanca, za nocoj!" 132 DvehMl, IV | rekla Mana. "Trudna sem, pa ne vprašam za pernico. Ne bom 133 DvehMl, IV | pa ne vprašam za pernico. Ne bom ležala na postelji; 134 DvehMl, IV | te videla pod seboj, bi ne mogla spati." ~Hanca je 135 DvehMl, IV | žalosti v tvojem srcu, nič ne misli nanjo, ne poglej je! 136 DvehMl, IV | srcu, nič ne misli nanjo, ne poglej je! Ampak če je kaj 137 DvehMl, IV | morja jokala za njim! On ne joka, drugače ne bi bil 138 DvehMl, IV | njim! On ne joka, drugače ne bi bil šel!" ~"Ker me ima 139 DvehMl, IV | je rekel; nikoli več ga ne bo!" ~Mana je vzdignila 140 DvehMl, IV | oslepari moški ali ženska, ne jokam in se ne grizem, temveč 141 DvehMl, IV | ali ženska, ne jokam in se ne grizem, temveč pljunem na 142 DvehMl, IV | svetlega dne!" ~"Nikamor se ti ne mudi. Popoldne pojdeva pogledat, 143 DvehMl, IV | da bi zate bilo; veliko ne bo in posebnega nič!" ~" 144 DvehMl, IV | Za čednosti pa te gospoda ne bo vprašala!" ~"Tudi ti 145 DvehMl, IV | Tudi jaz, da bi tako ne bila! Tam v naših krajih 146 DvehMl, IV | ga zafrečkajo prezgodaj. Ne vedó, kaj nosijo na dlani, 147 DvehMl, IV | nosijo na dlani, kakor otrok ne ve, če ima v roki vinar 148 DvehMl, IV | kuhati?" je vprašala. ~"Ne za gospôdo!" ~"Ali si že 149 DvehMl, IV | Ali si že kdaj služila?" ~"Ne še!" ~"Ampak pridna je in 150 DvehMl, IV | oglasi v soboto! Tam ti ne bo hudega, dobri ljudje 151 DvehMl, IV | v srcu. ~"Nič dobrega mi ne bo na svetu, nikoli ne!" 152 DvehMl, IV | mi ne bo na svetu, nikoli ne!" je rekla v svoji žalosti. ~" 153 DvehMl, IV | žalosti. ~"Prav zares ti ne bo nič dobrega!" je odgovorila 154 DvehMl, IV | je odgovorila Hanca. "Ne tebi in nikomur ne izmed 155 DvehMl, IV | Hanca. "Ne tebi in nikomur ne izmed nas, ki nismo rojeni 156 DvehMl, IV | ker si otrok, ti nikoli ne bom želela, da bi se ti 157 DvehMl, IV | žalostna, da še govoriti ne maraš o tej žalosti!" je 158 DvehMl, IV | vse videla in spoznala, ne bo dolgo!" ~Mani pa je bilo 159 DvehMl, IV | je glavo in ni več videla ne zelenih lok, ne košatih 160 DvehMl, IV | več videla ne zelenih lok, ne košatih kostanjev. ~Do sobote 161 DvehMl, IV | naprej stopi! Pri nas se ti ne bo godilo slabo, če boš 162 DvehMl, IV | zatajila solze, da bi se ji ne smejali. ~"Zakaj me žalijo, 163 DvehMl, IV | očitala in jo je učila: "Nikar ne bodi tako lena in nerodna, 164 DvehMl, IV | tako lena in nerodna, nikar ne misli, da si na polju! Kaj 165 DvehMl, IV | dekleta, ki nima nikogar in ti ne ve ne kod ne kam, izžemó 166 DvehMl, IV | nima nikogar in ti ne ve ne kod ne kam, izžemó do zadnje 167 DvehMl, IV | nikogar in ti ne ve ne kod ne kam, izžemó do zadnje kaplje! 168 DvehMl, IV | to si zapiši, pa nikoli ne pozabi, da dobrih ljudi 169 DvehMl, IV | je rekla Hanca. "Še psa ne udarim, dokler me ne ugrizne, 170 DvehMl, IV | psa ne udarim, dokler me ne ugrizne, ljudje pa so hujši 171 DvehMl, IV | povej, da pojdeš! Če si sama ne upaš, pojdem s teboj!" ~" 172 DvehMl, IV | se roke gibljejo in nič ne vzdihujem. Ali čemu zmerjajo, 173 DvehMl, IV | Ali čemu zmerjajo, ko jih ne žalim? Beseda jim je kakor 174 DvehMl, IV | jim je kakor pljunek!" ~"Ne le njim! Ne le njim!" jo 175 DvehMl, IV | pljunek!" ~"Ne le njim! Ne le njim!" jo je tolažila 176 DvehMl, IV | od vrha do tal! Zdaj več ne pljujejo name, zato, ker 177 DvehMl, IV | Bridkost govori iz tebe, ne veselje. Šla si za srečo, 178 DvehMl, IV | nerodno spoteknila, nikar ne žaluj in ne vzdihuj; tudi 179 DvehMl, IV | spoteknila, nikar ne žaluj in ne vzdihuj; tudi drugim se 180 DvehMl, IV | nikar mu preveč ljubeznivo ne piši; ne bilo bi dobro, 181 DvehMl, IV | preveč ljubeznivo ne piši; ne bilo bi dobro, bahal bi 182 DvehMl, IV | vidim vsak večer, ko zaspati ne morem. Ljudje, ki sem pri 183 DvehMl, IV | me imajo radi; zame nič ne skrbi, ne bo mi hudega. 184 DvehMl, IV | radi; zame nič ne skrbi, ne bo mi hudega. Kadar se povrneš 185 DvehMl, V | kaj se to pravi? To se nič ne pravi: zakaj tistih, ki 186 DvehMl, V | deželi posadili na cesto, ne bo le petsto, temveč bo 187 DvehMl, V | bogastva nasutega, da ga svet ne more več vsega požreti, 188 DvehMl, V | Neslana burka je, še smeha ne vredna: ker so kuharji skuhali 189 DvehMl, V | vojskuje, zoper lakoto se ne more. Zoper vsako bolezen 190 DvehMl, V | za lakoto pa se učenost ne zmeni. Bolnišnice stoje 191 DvehMl, V | oglom pogineš, te še pes ne bo povohal! Ne vem, kdo 192 DvehMl, V | te še pes ne bo povohal! Ne vem, kdo je ustanovil tako 193 DvehMl, V | vedel! Posla iskati bi se ne izplačalo; izbrusil bi čevlje, 194 DvehMl, V | jeze bi užil, opravil pa ne bi nič. So ljudje, ki vstajajo 195 DvehMl, V | sami prav dobro vedo, da ne bodo našli ničesar. Tolažba 196 DvehMl, V | kakor močna pijača; zato ne čutijo lakote, kakor je 197 DvehMl, V | lakote, kakor je žganjar ne čuti. Jaz pa ne maram take 198 DvehMl, V | žganjar ne čuti. Jaz pa ne maram take zlagane pijanosti; 199 DvehMl, V | s tolažbo upijanil. Nič ne bom iskal, tudi dolgo ne 200 DvehMl, V | ne bom iskal, tudi dolgo ne bom čakal ..." ~Pogledal 201 DvehMl, V | Pavleta. "Zakaj, če se jih Bog ne usmili, se jih nihče drugi 202 DvehMl, V | usmili, se jih nihče drugi ne bo. Nekaj jih je, ki so 203 DvehMl, V | zidu kakor pijanec, nikogar ne vidi in v tla strmi ..." ~ 204 DvehMl, V | si tako, ker si drugače ne morem misliti!" je odgovoril 205 DvehMl, V | hudi uri, da bi ob hujši ne mogel! Ne glej za delom, 206 DvehMl, V | da bi ob hujši ne mogel! Ne glej za delom, temveč glej, 207 DvehMl, V | dovolj; boljše je, da človek ne misli na prihodnje nadloge; 208 DvehMl, V | bi že barka name čakala, ne vem, ali bi stopil vanjo!" ~" 209 DvehMl, V | ali bi stopil vanjo!" ~"Da ne bi stopil?" se je začudil 210 DvehMl, V | osem dni in noči, ampak ne bo jim dodeljeno! Ti pa 211 DvehMl, V | da bi otroku prinesel če ne bogastva, pa vsaj ne skrbi. 212 DvehMl, V | če ne bogastva, pa vsaj ne skrbi. Ona veruje vame in 213 DvehMl, V | veruje vame in v mojo srečo; ne mogel bi stopiti prednjo, 214 DvehMl, V | držala za roko in se nikoli ne izpustila! Bodi sam, pa 215 DvehMl, V | govori: ali bi rad k nji, ali ne bi?" ~"Rad bi!" je rekel 216 DvehMl, V | ona predme, kakor je; jaz ne morem!" ~Lojze mu je pogledal 217 DvehMl, V | pa nisem mislil in tudi ne bom!" ~"Kedaj pojdeš?" je 218 DvehMl, V | Ostane tam, če samo ve ali ne!" ~"Tudi moje je ostalo 219 DvehMl, V | teboj: dokler te na cesto ne poženó, ostani v moji izbi! 220 DvehMl, V | zapravljivec, ti par tednov ne bo še sile; za nadalje pa 221 DvehMl, V | ustanovljeno!" ~"Ni treba zame ne beračiti, ne krasti!" se 222 DvehMl, V | treba zame ne beračiti, ne krasti!" se je tiho nasmehnil 223 DvehMl, V | je tiho nasmehnil Pavle. "Ne pojdem! Naj mi očita nezvestobo 224 DvehMl, V | da se nad mojim beraštvom ne razjoka!" ~"Ustanovljeno 225 DvehMl, V | hotela iz ust, vesel pogled ne iz oči. ~Ves teden se je 226 DvehMl, V | sem bil te misli, da bi ne maral umreti na tuji zemlji. 227 DvehMl, V | mlad, malo stradanja ti nič ne bo škodilo. Le preveč potrt 228 DvehMl, V | preveč potrt in kisel nikar ne bodi. Če je v srcu žalost, 229 DvehMl, V | hujša; kdor se smeje, pa ne čuti ne mraza, ne gladú, 230 DvehMl, V | kdor se smeje, pa ne čuti ne mraza, ne gladú, ne žeje. 231 DvehMl, V | smeje, pa ne čuti ne mraza, ne gladú, ne žeje. Tudi meni 232 DvehMl, V | čuti ne mraza, ne gladú, ne žeje. Tudi meni niso kar 233 DvehMl, V | to široko morje; da bi ga ne bilo med nama! Nikar ne 234 DvehMl, V | ne bilo med nama! Nikar ne zameri, da še nič ne pošljem. 235 DvehMl, V | Nikar ne zameri, da še nič ne pošljem. Tudi ne misli, 236 DvehMl, V | še nič ne pošljem. Tudi ne misli, da zapravljam, ali 237 DvehMl, V | ostanem v Ameriki, dokler ne prislužim za najino svatbo. 238 DvehMl, VI | Kdor hoče služiti drugim, ne sme imeti v očeh nobene 239 DvehMl, VI | da je pravica na tvoji, ne na njeni strani in da bi 240 DvehMl, VI | vsemu hudemu. Zdaj bi me ne bolela več žal beseda, še 241 DvehMl, VI | še udarca, zdi se mi, da ne bi čutila. Dela se ne bojim, 242 DvehMl, VI | da ne bi čutila. Dela se ne bojim, pusto bi mi bilo 243 DvehMl, VI | druga je moja bridkost: te ne bo nikoli konec, nobene 244 DvehMl, VI | jutranja megla, nikoli več ga ne bo v srce nazaj." ~"Obadva 245 DvehMl, VI | prestrašila in je sklenila roké. ~"Ne on! Ne reci več take besede, 246 DvehMl, VI | sklenila roké. ~"Ne on! Ne reci več take besede, da 247 DvehMl, VI | reci več take besede, da me ne bo strah! Saj je pisal, 248 DvehMl, VI | stisnilo v tihem strahu. ~"Saj ne sme biti, še misliti ne 249 DvehMl, VI | ne sme biti, še misliti ne maram, da trpi, kakor jaz 250 DvehMl, VI | jaz pa verjamem njemu, ne tebi, in se nič ne bojim." ~" 251 DvehMl, VI | njemu, ne tebi, in se nič ne bojim." ~"Da bi le bilo, 252 DvehMl, VI | pa bi nobene bridkosti ne občutila. Vsak zase sta 253 DvehMl, VI | da bi vaju noben vihar ne podrl. Tako si zdaj mislim, 254 DvehMl, VI | kakor je. Če te res ima rad, ne bo odlašal, pa bodi bahač, 255 DvehMl, VI | bodi bahač, ali bodi berač! Ne bo vama težko obema: imejta 256 DvehMl, VI | tvoje solze in njegove." ~"Ne morem!" je rekla Mana. " 257 DvehMl, VI | rekla Mana. "Še v oči bi mu ne mogla pogledati, če bi stala 258 DvehMl, VI | razodeni, kakor sem rekla!" ~"Ne morem!" je vzdihnila Mana; 259 DvehMl, VI | je vrnil vesel in bogat! Ne bila bi mu le dekle, še 260 DvehMl, VI | ima rad, kakor ga ti imaš, ne bo govoril nič drugače, 261 DvehMl, VI | si ti zdaj govorila!" ~"Ne bom mu pisala!" je rekla 262 DvehMl, VI | zraven: tudi ona hrani in ne zapravlja, prihranila bo 263 DvehMl, VI | vsega krvavega!" ~"Nič se ne boj! Bog ne tepe takih otrok, 264 DvehMl, VI | krvavega!" ~"Nič se ne boj! Bog ne tepe takih otrok, kakor 265 DvehMl, VI | Mana. "Tudi tukaj si dote ne bom prislužila!" ~"Ali znaš 266 DvehMl, VI | Da le to znaš; drugega ne bo veliko potreba." ~In 267 DvehMl, VI | mi čaja, pa hitro! Ponoči ne morem spati, do jutra ne! 268 DvehMl, VI | ne morem spati, do jutra ne! Če te pokličem, le pridi, 269 DvehMl, VI | vzglavje. Hôdi tiho in se ne zadevaj nikamor, da ne vzbudiš 270 DvehMl, VI | se ne zadevaj nikamor, da ne vzbudiš gospoda, ki spi 271 DvehMl, VI | vprašala vsa plaha. ~"Nič ne bi!" je rekel in je stopil 272 DvehMl, VI | nekoliko rada imela, bi ti ne bilo hudega. Natanko nad 273 DvehMl, VI | sedel doma za pečjo. ~"Res, ne bo ti hudega! Bogat nisem, 274 DvehMl, VI | Saj za doto služiš, ali ne? Še vsaka je služila za 275 DvehMl, VI | je rekla Hanca, "in nič ne prespana! Kako se ti godi?" ~ 276 DvehMl, VI | obraz, kdo bi jim zameril! Ne žalijo mi srca." ~Hanca 277 DvehMl, VI | Saj ni zame več poti ne na to in ne na ono stran. 278 DvehMl, VI | zame več poti ne na to in ne na ono stran. Umrla bi rada; 279 DvehMl, VI | Umrla bi rada; tako bi ne bilo ne bridkosti in ne 280 DvehMl, VI | bi rada; tako bi ne bilo ne bridkosti in ne sramote!" ~ 281 DvehMl, VI | ne bilo ne bridkosti in ne sramote!" ~Vdrugič ji je 282 DvehMl, VI | je rekla: ~"Če mu ti sama ne pišeš, pa mu pišem jaz. 283 DvehMl, VI | tako ranjeno, da se nikoli ne bo zacelilo." ~Mana je planila. ~" 284 DvehMl, VI | zacelilo." ~Mana je planila. ~"Ne piši; sama bom pisala. Vse 285 DvehMl, VI | pisala. Papirja mi daj, ali ne glej mi pod roko. Tako bom 286 DvehMl, VI | kakor ga imam rada; ali ne glej mi pod roko, sram bi 287 DvehMl, VI | v Ameriki. Pa nikar nič ne misli, da sem žalostna in 288 DvehMl, VI | imam rada, pa nama nikoli ne bo hudega. Pridi kmalu, 289 DvehMl, VI | imaš objokane oči, Mana? Ne maram gledati objokanih 290 DvehMl, VII | štirinajst dni, če bi si ne privoščil ne pijače, ne 291 DvehMl, VII | dni, če bi si ne privoščil ne pijače, ne tobaka in pa 292 DvehMl, VII | ne privoščil ne pijače, ne tobaka in pa če bi šel domovat 293 DvehMl, VII | pohajkovanja, zaspal bi takoj, ne čutil bi trde postelje, 294 DvehMl, VII | čutil bi trde postelje, ne slišal bi hropenja in smrčanja 295 DvehMl, VII | nima srebrnika. Pijo, da bi ne bili lačni. Tudi ti, Pavle, 296 DvehMl, VII | je rekel v svojem srcu. "Ne maram umreti prej, pa če 297 DvehMl, VII | italijansko. "Kaj bi, ko te ne razumem!" se je zasmejal 298 DvehMl, VII | oslepari!" je pomislil. "Ne mene, ne njega ne bo izveličal 299 DvehMl, VII | je pomislil. "Ne mene, ne njega ne bo izveličal ta 300 DvehMl, VII | pomislil. "Ne mene, ne njega ne bo izveličal ta tolar." ~ 301 DvehMl, VII | minejo hitro. Hujšega mi ne bo, pa če me posadi med 302 DvehMl, VII | pomislil. "Z mošnjo cekinov bi ne stopil med te svoje tovariše." ~ 303 DvehMl, VII | vtikaš v reči, ki te nič ne brigajo? Ali bi rad svoja 304 DvehMl, VII | celih dolgih štirinajst dni ne bo brez kosila!" ~"Kaj še 305 DvehMl, VII | se je začudil Pavle. ~"Ne!" je odgovoril Hrvat. "Danes 306 DvehMl, VII | odgovoril Hrvat. "Danes je – ne vem, ali je tretji, ali 307 DvehMl, VII | kovaških pesti. Ampak žganje mi ne tekne, nikoli mi ni, zdaj 308 DvehMl, VII | nikoli mi ni, zdaj pa še celó ne!" ~"Pojdiva večerjat, saj 309 DvehMl, VII | rekel Hrvat. "Povrnil ti ne bom še tako kmalu; ali tak 310 DvehMl, VII | ali tak si, mislim, da me ne boš terjal." ~"Nikoli te 311 DvehMl, VII | boš terjal." ~"Nikoli te ne bom terjal," se je zasmejal 312 DvehMl, VII | Pavle, ki je bil truden. ~"Ne vem, če bi ti ustregel s 313 DvehMl, VII | grešnik, bi beraču še sence ne ukradel." ~Sklonil se je 314 DvehMl, VII | tiho Pavle. ~"Kakor si, tak ne pojdeš," je vzrojil Hrvat 315 DvehMl, VII | zgrabil pod pazduho. "Če ne maraš z menoj, opravim sam. 316 DvehMl, VII | opravim sam. Ampak dokler mi ne zaspiš, te ne izpustim, 317 DvehMl, VII | dokler mi ne zaspiš, te ne izpustim, zato ker si mi 318 DvehMl, VIII| čez morje pa ni ceste, ne steze. Pa zbogom, dekle, 319 DvehMl, VIII| Pa zbogom, dekle, in nič ne zameri! – Ali glej, saj 320 DvehMl, VIII| na dan in se nobeden več ne vrne. Da sem šel takoj, 321 DvehMl, VIII| pobirajo skorje na cesti, in ne godi se mi najslabše med 322 DvehMl, VIII| je pihal. ~"Da bi se le ne ulilo to noč," je pomislil 323 DvehMl, VIII| nebom, dežja in mraza še ne." ~Ko so se oči privadile 324 DvehMl, VIII| jutra do noči; ni vedel ne kod, ne čemu, ne doklej. 325 DvehMl, VIII| do noči; ni vedel ne kod, ne čemu, ne doklej. Ali so 326 DvehMl, VIII| ni vedel ne kod, ne čemu, ne doklej. Ali so bili trije 327 DvehMl, VIII| zamotale, razločil ni več ne kraja, ne časa. Kadar je 328 DvehMl, VIII| razločil ni več ne kraja, ne časa. Kadar je bil truden, 329 DvehMl, VIII| zgrudil, pa ni vprašal, ne kje, ne kako; kadar si je 330 DvehMl, VIII| pa ni vprašal, ne kje, ne kako; kadar si je odpočil 331 DvehMl, VIII| bilo, kakor pijancu, ki ne makne več jezika, ne vidi 332 DvehMl, VIII| ki ne makne več jezika, ne vidi več kozarca pred seboj, 333 DvehMl, VIII| pa se tiho smeje in bi ne čutil ne kola, ne kamna. ~ 334 DvehMl, VIII| tiho smeje in bi ne čutil ne kola, ne kamna. ~Ko je nekoč 335 DvehMl, VIII| in bi ne čutil ne kola, ne kamna. ~Ko je nekoč omahoval 336 DvehMl, VIII| kam da je šel, ni videl, ne vedel. Tako mu je bilo, 337 DvehMl, VIII| prijazen glas: ~"Nič se ne boj, Pavle, nič se ne boj!" ~ 338 DvehMl, VIII| se ne boj, Pavle, nič se ne boj!" ~Ko se je prebudil 339 DvehMl, VIII| odprla. ~"Človek, ki te ne bo pojedel! Lojze iz Amerike." ~ 340 DvehMl, VIII| Ljudje iz naših krajev ne zbolé tako kmalu. Poznal 341 DvehMl, VIII| odkoder je prišel. Pa nikar se ne laži, da si gosposka in 342 DvehMl, VIII| pišem, da sem žalostna, se ne povrne." ~"Je že narobe. 343 DvehMl, VIII| je vsa prestrašila. ~"Saj ne more, saj ne pride," je 344 DvehMl, VIII| prestrašila. ~"Saj ne more, saj ne pride," je vzkliknila. " 345 DvehMl, VIII| priberačim ali ukradem; ne tega ni bilo treba, ne onega. 346 DvehMl, VIII| ne tega ni bilo treba, ne onega. Rekel sem očimu, 347 DvehMl, VIII| Ameriki in da me zapró, če ne plačam. Verjel mi ni nič, 348 DvehMl, VIII| je. Zdaj se le bojim, da ne zapije teh tolarjev, drugače 349 DvehMl, VIII| zdrava. Lahko noč, pa nikar ne jokaj!" ~Mana je napisala 350 DvehMl, VIII| leti je šel, pa ni pisal, ne sporočil." ~"Kdo je, odkod 351 DvehMl, VIII| srečo?" je vprašal. ~"Nič se ne bojim," je odgovorila Mana. ~ 352 KrcmEl, I | Dolina je bila lepa, da ne lepše na svetu, kakor da 353 KrcmEl, I | še zmerom hujše, dokler ne zaloti uboge doline vesoljna 354 KrcmEl, I | poti in ubija, pa ni nič ne na tem koncu, ne na onem. 355 KrcmEl, I | ni nič ne na tem koncu, ne na onem. Izpije kozarec 356 KrcmEl, I | že vest zavpije: "Nehaj! Ne kliči biriča in rubežnika!" ~ 357 KrcmEl, I | Grešniki smo res, ali nikoli ne tako zakrknjeni, da bi nas 358 KrcmEl, I | zakrknjeni, da bi nas milost več ne dosegla. Pa če se nam bo 359 KrcmEl, I | grešniki, ali biričem jih ne izdaja. Otroci so, bradati 360 KrcmEl, I | segla žalost v srce. ~"Tudi ne bodo videli, kadar se prikaže 361 KrcmEl, I | prikazni, ali nas živih ljudi ne vidi. Siromak posluša, kar 362 KrcmEl, I | hrastov na hribu, naših pesmi ne sliši. Bog mu daj veselih 363 KrcmEl, I | mati moja; kakor me ti ne izpustiš, tako te jaz ne 364 KrcmEl, I | ne izpustiš, tako te jaz ne izpustim; in kakor si ti 365 KrcmEl, I | povem, ljudje krščanski: ne mislite nase in na svoj 366 KrcmEl, I | ve tudi sam, da pšenica ne raste iz kamenja in čednost 367 KrcmEl, I | raste iz kamenja in čednost ne iz revščine. Naj nam pokaže 368 KrcmEl, I | slišali. ~"Ali ste živeli, ali ne živeli?" je vprašal svoje 369 KrcmEl, I | se, da še teden dni več ne bom. Če se vam je godilo 370 KrcmEl, I | zadovoljni, pa tudi nikoli ne žalostni. Tepli so vas – 371 KrcmEl, I | jutranja megla. Niti žival tako ne živi, niti drevo ne, še 372 KrcmEl, I | tako ne živi, niti drevo ne, še kamen ne. Treba je, 373 KrcmEl, I | niti drevo ne, še kamen ne. Treba je, da bodi rod od 374 KrcmEl, I | rodila kamenje. Še nase ne pomislite, ki se boste na 375 KrcmEl, I | otroku, ki jé in pije ter ne pomisli na prihodnjo uro; 376 KrcmEl, I | prihodnjo uro; in ki greši, ne da bi srce njegovo vedelo 377 KrcmEl, I | meni pa se le vse zdi, da ne pride na zlatem, temveč 378 KrcmEl, I | napoči tista grenka ura, ne daj, o Bog, da bi se prelila 379 KrcmEl, I | milosten in nas tolaži, dokler ne učakate nove zarje." ~"Blede 380 KrcmEl, I | ker je bil med nami; otrok ne vidi matere, dokler je ne 381 KrcmEl, I | ne vidi matere, dokler je ne pokoplje. Res so bile jezne 382 KrcmEl, I | župnik vzel v grob s seboj ne le vseh trideset let svojega 383 KrcmEl, I | bridkosti, v osojniški fari celó ne. Čez teden dni so farani 384 KrcmEl, I | počitka potreben; kdo bi mu ga ne privoščil?" je rekel eden 385 KrcmEl, I | bi le takega dobili, ki ne bo stal za nami s palico 386 KrcmEl, I | je rekel eden. ~"Ki nam ne bo očital vsakega požirka," 387 KrcmEl, I | je rekel drugi. ~"Ki nas ne bo vsako nedeljo tožil pred 388 KrcmEl, I | ali na desno, ali na levo. Ne preštevaj tujih grehov, 389 KrcmEl, I | svetilki olja več, v sodu vina ne in v suknji ne srebrá. ~ 390 KrcmEl, I | sodu vina ne in v suknji ne srebrá. ~Kraj duri je stal 391 KrcmEl, I | in boš padel, ali jaz te ne bom podprl – zgrudi se, 392 KrcmEl, I | kakor da je sapo zatajevala; ne vetrca ni bilo od nikoder. 393 KrcmEl, I | lepa fara osojniška? Nič se ne boj – stokrat sto farâ sem 394 KrcmEl, I | spravil pod svoj črni plašč; ne bo ti dolgčas tam." ~Farani 395 KrcmEl, I | vzdignil pest. ~"Ali misliš, da ne vem, počemu da si prišel? 396 KrcmEl, I | si prišel? Nič, bratec, ne bo iz te nakane. Zakaj mi, 397 KrcmEl, II | in se je začudil. ~"Tam ne bomo nikoli več orali," 398 KrcmEl, II | položili žlico na mizo. ~"Da ne več naše!" so rekli vsi 399 KrcmEl, II | rekli vsi trije hkrati. ~"Ne več!" je vzdihnil oče in 400 KrcmEl, II | oče, ali pogledal ni v oči ne materi, ne sinovom, niti 401 KrcmEl, II | pogledal ni v oči ne materi, ne sinovom, niti hlapcem ne. ~ 402 KrcmEl, II | ne sinovom, niti hlapcem ne. ~Starejši je vstal in je 403 KrcmEl, II | ljubila, kakor so te ljubili. Ne rôdi, zemlja, grešnikom! 404 KrcmEl, II | bile več tako bistre, lica ne več tako rdeča kakor prej. ~ 405 KrcmEl, II | očitno izpolnilo, da bi se ne bilo tako!" ~Mano je zazeblo 406 KrcmEl, II | vedela, kóga me je strah! Ne bojim se nikogar, ki stoji 407 KrcmEl, II | smrt. Ali bojim se, ker ne vidim nikogar in ker nič 408 KrcmEl, II | vidim nikogar in ker nič ne vem, zakaj da je srce žalostno." ~ 409 KrcmEl, II | je blizu huda ura, jaz pa ne bom čakal te žalosti in 410 KrcmEl, II | Toliko vem nocoj, da ne bom čakal dneva, ko se dolina 411 KrcmEl, II | prišel povedat, zato da ne boš jokala, kadar zadenem 412 KrcmEl, II | pomislil, nato pa je rekel: ~"Ne moreš z menoj. Jaz sam ne 413 KrcmEl, II | Ne moreš z menoj. Jaz sam ne vem za pot in tudi ne bom 414 KrcmEl, II | sam ne vem za pot in tudi ne bom vedel zanjo, kadar jo 415 KrcmEl, II | solze v očeh in v besedi. ~"Ne moreš z menoj. Poslušaj 416 KrcmEl, II | izpolnijo vsa znamenja, ne le tista, ki nam jih je 417 KrcmEl, II | hiše se majó, gospodarji pa ne vidijo razpok, temveč vriskajo 418 KrcmEl, II | tako bodo vriskali, dokler ne izpregledajo pod tramovi. 419 KrcmEl, II | so – kdo bi jim pridigal? Ne bom kazal in ne bom pridigal, 420 KrcmEl, II | pridigal? Ne bom kazal in ne bom pridigal, temveč pojdem 421 KrcmEl, II | namera pa je taka: slame ne bom gasil, temveč bom gledal, 422 KrcmEl, II | bom gledal, da se še les ne vname; povodnji se ne bom 423 KrcmEl, II | les ne vname; povodnji se ne bom upiral, dokler voda 424 KrcmEl, II | dokler voda raste; pijanca ne bom izpreobračal, dokler 425 KrcmEl, II | rekla: ~"Zdaj izpričaj! Ne hodi odtod!" ~On pa se je 426 KrcmEl, II | in je počasi govoril: ~"Ne pojdem zato, da bi šele 427 KrcmEl, II | varen pred grehom? Srce ne ve, kedaj da omahne. Nepričakovana 428 KrcmEl, II | dan in čemu bi ga v krčmi ne zapravil? Danes živiš, ali 429 KrcmEl, II | bo govoril človek pa sam ne bo vedel, odkod mu prihaja 430 KrcmEl, II | tebe strah, kako bi mene ne bilo? Daj, da pojdem s teboj." ~" 431 KrcmEl, II | ali šele čez teden dni. Ne bo mi težko slovo, ker vem, 432 KrcmEl, II | cmeriš? Glej in pazi, da ne boš jokala še bolj po pravici! 433 KrcmEl, II | mimo njega, ni ga pogledal, ne pozdravil. Kovač pa se je 434 KrcmEl, II | svoji poti, ni se okrenil, ne odgovoril. Kovač pa je stopil 435 KrcmEl, II | nebeško, zvezdnato noč. Ne mogel bi bil razložiti z 436 KrcmEl, II | porinil je kozarec od sebe. ~"Ne le v duše, tudi v grla lije 437 KrcmEl, II | gosposko oblačilo. Ni bil ne obrit in ne počesan; na 438 KrcmEl, II | oblačilo. Ni bil ne obrit in ne počesan; na koščenih licih 439 KrcmEl, II | vendar mu ni seglo vino ne v lica in ne v oči, jezika 440 KrcmEl, II | seglo vino ne v lica in ne v oči, jezika pa mu še celo 441 KrcmEl, II | poklical Elijo, krčmarja: ~"Kaj ne vidiš, Elija, da je steklenica 442 KrcmEl, II | vrv bila zadrgnila, bi me ne izpustila nikoli več. Omahljivo, 443 KrcmEl, II | vegasti hoji. ~"Nikar se ne pehaj; ostani tam, kamor 444 KrcmEl, II | ampak pri tistem sleparju ne maram počivati; obhajale 445 KrcmEl, II | pojdi na steljo, pa nikar ne zažgi." ~Ves vesel je odgovoril 446 KrcmEl, II | rad bi že spet ležal če ne med ljudmi v hiši, vsaj 447 KrcmEl, II | nobene človeške besede, ne ti in ne jaz." ~Potnikov 448 KrcmEl, II | človeške besede, ne ti in ne jaz." ~Potnikov se je ozrl 449 KrcmEl, II | govorili so tiho, da bi ne vzdramili matere, ki je 450 KrcmEl, II | Tudi če do jutra čakamo, ne bo drugače," je rekel starejši. " 451 KrcmEl, II | poslovim od vaju, dokler ne prideta za menoj. Slovo 452 KrcmEl, II | prišel v tujo hišo? Ali me ne poznate več?" ~Odgovoril 453 KrcmEl, II | zakaj bi se človek malo ne ogledal po svojih daljnih 454 KrcmEl, II | prav do mesta. Čemu bi se ne izprehodil? Delo mi uide 455 KrcmEl, II | ali ste vi moji sinovi ali ne, vas vprašam?" ~"Kakšni 456 KrcmEl, II | ga porinem čez prag!" ~"Ne bo treba, oče, sam pojdem," 457 KrcmEl, II | stori. Ali nikoli in nikjer ne pozabi, kje da je tvoja 458 KrcmEl, II | hitreje, da bi ga bridkost ne premagala. Od daleč ga je 459 KrcmEl, II | spomni, kaj si obljubila: da ne boš jokala in da boš čakala 460 KrcmEl, II | bilo palice strah. ~"Sam ne vem, kaj da bi rad – le 461 KrcmEl, II | da bi ti nauk dal na pot: ne prepevaj in ne vzdihuj!" ~ 462 KrcmEl, II | dal na pot: ne prepevaj in ne vzdihuj!" ~Potnikov je molče 463 KrcmEl, II | ciganov kričavi glas: ~"Ne prepevaj in ne vzdihuj ... 464 KrcmEl, II | kričavi glas: ~"Ne prepevaj in ne vzdihuj ... tudi ne pljuj 465 KrcmEl, II | prepevaj in ne vzdihuj ... tudi ne pljuj nikar!" ~"Kdo pa je 466 KrcmEl, III | vriskanju in prepevanju ne konca ne kraja, da bi si 467 KrcmEl, III | vriskanju in prepevanju ne konca ne kraja, da bi si mislil človek: 468 KrcmEl, III | trpljenja konec? Nikoli ga ne bo, le verjemite. Kar je 469 KrcmEl, III | je prej samo z bičem. Nič ne pomaga. To naše življenje 470 KrcmEl, III | poti, nikoli se do sitega ne najé in do dobrega ne odpočije; 471 KrcmEl, III | sitega ne najé in do dobrega ne odpočije; konec pa je smrt. 472 KrcmEl, III | tuje zlató. Mladi ljudje ne mislijo več po tej pameti, 473 KrcmEl, III | plačilom." ~"Pripoveduj, da ne boš zastonj pil," so ukazali 474 KrcmEl, III | ji človek smejal, če bi ne bila resnična od začetka 475 KrcmEl, III | čudili in so rekli: Saj ne veseljačimo hujše, nego 476 KrcmEl, III | nego smo prej veseljačili, ne lenarimo bolj, nego smo 477 KrcmEl, III | kdor je z brega skočil, ne bo ustavil prej noge, nego 478 KrcmEl, III | zaleglo ni, še za kapljo ne. Tedaj pa je videl, da se 479 KrcmEl, III | Nič nisem pomislil nanje – ne le sebe, svoj rod sem zapravil!" ~ 480 KrcmEl, III | je vprašal. ~"Kaj me več ne poznaš?" se je začudil siromak. " 481 KrcmEl, III | spravil? Zbledlo se ti je in ne vidiš več: ti sam si ravnal!" ~ 482 KrcmEl, III | Ampak odpusti grešniku in ne zavrzi ga! Grešil sem, moja 483 KrcmEl, III | grešila in tudi moji otroci ne. Teh se usmili!" ~"Sam glej, 484 KrcmEl, III | dobrega vzdramil, ni verjel ne svoji pameti, ne svojim 485 KrcmEl, III | verjel ne svoji pameti, ne svojim očem. Navsezadnje 486 KrcmEl, III | tvoje? Tam ni zapisano, ne na papirju, ne na zlatu." ~" 487 KrcmEl, III | zapisano, ne na papirju, ne na zlatu." ~"Jaz sem hranil." ~" 488 KrcmEl, III | po pravici, ker drugače ne more: da gre poglavitni 489 KrcmEl, III | naravnost do njega. "Nikar nič ne zameri," je rekel. ~"Pa 490 KrcmEl, III | dna, temveč da tudi nima ne gozda več, ne polja, ne 491 KrcmEl, III | tudi nima ne gozda več, ne polja, ne senožeti, ne strehe. 492 KrcmEl, III | ne gozda več, ne polja, ne senožeti, ne strehe. Edino, 493 KrcmEl, III | ne polja, ne senožeti, ne strehe. Edino, kar mu je 494 KrcmEl, III | švrknil v obraz: ~"Cigan, ali ne veš drugačnih povesti? Če 495 KrcmEl, III | drugačnih povesti? Če jih ne veš, ti bom jaz povedal 496 KrcmEl, III | suknji in zemlje še toliko ne, da bi jo z dlanjo pokril. 497 KrcmEl, III | pridigi so spali, pa bi ne ob ciganovi? Nikar se ne 498 KrcmEl, III | ne ob ciganovi? Nikar se ne boj, krčmar Elija: kakor 499 KrcmEl, III | počiva pod tvojo streho. Ne goni me od praga in ne odreci 500 KrcmEl, III | Ne goni me od praga in ne odreci mi postelje; jaz