Part, Chapter

 1 DvehMl, II  |      k tlom, kakor da je bilo kamenje v nji. ~"Manca, vrni se,"
 2 KrcmEl, I   | pognojena zemlja mu bo rodila kamenje. Še nase ne pomislite, ki
 3 KrcmEl, I   |      spotikal se je ob nasuto kamenje, pa je modroval záse. ~"
 4 SimnuS, II  |  vidite. Tam, kjer leži tisto kamenje, je bila nekoč prisojniška
 5 SimnuS, II  |   prisojniški! Kje leži tisto kamenje: ali leži na prisojniški,
 6 SimnuS, II  |       je ogenj pobral, ožgano kamenje je ostalo; ni se ga človek
 7 SimnuS, II  |   Nihče se ni zmenil za tisto kamenje in nihče bi ne bil mogel
 8 SimnuS, II  |   hlode so pokurili kajžarji, kamenje pa je ostalo tam na vse
 9 SimnuS, III |    oči nastežaj, poglej tisto kamenje tam in reci, na čegavi zemlji
10 SimnuS, III |      zemlji da leži!" ~"Tisto kamenje si vtakni v suknjo, če se
11 SimnuS, III |   kričale, otroci so pobirali kamenje; vse je kazalo, da je huda
12 SimnuS, III |      s palico pokazal na golo kamenje. ~Osojniškemu županu pa
13 SimnuS, III |       Naj torej leže na tisto kamenje, le da se ne gane! Z životom
14 SimnuS, III | pazduho in sta ga položila na kamenje, ki je bilo vse vroče v
15 SimnuS, IV  |     goljufni! Ali vidiš tisto kamenje tam? Čegavo je, na čegavem
16 SimnuS, IV  |       svetu leži?" – – "Tisto kamenje si vtakni v suknjo, če se
17 SimnuS, IV  |         Nič me ne briga tisto kamenje; naj leži v miru, kakor
18 SimnuS, IV  |     pa ga niso več nosile, le kamenje je zahreščalo pod njimi;
19 SimnuS, IV  |      očmi; oči so rekle: ~"To kamenje je moje, zapisano mi je,
20 SimnuS, IV  |  omahnil je z vsem životom na kamenje. ~"Lačen sem!" je rekel;
21 SimnuS, VI  |     nemiren plamen je obžaril kamenje. ~"Ali spi, ali se le dela?" ~"
22 SimnuS, VI  |    očmi so gledale na zemljo. Kamenje, Šimnova postelja, je bilo
23 SimnuS, VI  |      hriba in je obžaril belo kamenje, da se je svetilo iz noči
24 SimnuS, VII |      daleč se je svetilo belo kamenje, od daleč so razločile oči
25 SimnuS, VIII|        prisojniški na obrazu; kamenje pa je bilo prazno, nadloge