Part, Chapter

 1 DvehMl, I   |       ljudmi!" ~"Če sama v tej svoji žalosti pokopljeva ljubezen,
 2 DvehMl, I   |    posloviva, da greva vsak po svoji poti, vsak s svojo žalostjo?" ~"
 3 DvehMl, III |      poleg Pavleta je ležal na svoji culi star človek, najbrž
 4 DvehMl, IV  |         nikoli ne!" je rekla v svoji žalosti. ~"Prav zares ti
 5 DvehMl, VII |       sanjalo se mu je tole: v svoji bajti pod svetim Lenartom
 6 DvehMl, VIII|      ulici, ali pa se je bil v svoji omotici izgubil v razbojniško
 7 KrcmEl, I   |   tiste mislite, ki ste jim po svoji volji posteljo postlali." ~
 8 KrcmEl, I   |    boste peli svojim očetom in svoji mladosti. Sinoči sem videl,
 9 KrcmEl, I   |      mežikale ter so hitele po svoji poti. ~Tujec je videl vso
10 KrcmEl, II  |    glavi!" ~Potnikov je šel po svoji poti, ni se okrenil, ne
11 KrcmEl, III |       vzkliknil. "Mislil sem v svoji babjevernosti, da živim
12 KrcmEl, III | dobrega vzdramil, ni verjel ne svoji pameti, ne svojim očem.
13 KrcmEl, III |       misli, pa je preudaril v svoji pameti: ~"Ni zdravo, da
14 KrcmEl, III |  udarilo truplo v travo. Ali v svoji grozi je bil zamahnil tako
15 KrcmEl, III |      je gorela še svetlejše, v svoji podstrešni izbi pa je prižgal
16 KrcmEl, IV  |      hodiš po teh krajih še po svoji hudi smrti?" ~"Za svoje
17 KrcmEl, IV  |           Cigan se ni zmotil v svoji bistri pameti. Ko je minilo
18 SimnuS, IV  |        ga navdalo z napuhom. V svoji sreči se je domislil domovine
19 SimnuS, IV  |    sedel na žametni blazini, v svoji zlati kočiji, in je bil
20 SimnuS, V   |      Šimen tako premišljeval o svoji nevrednosti, sta se župana
21 SimnuS, V   |        je, da nam ta nadloga v svoji hudobiji in hinavščini dušo
22 SimnuS, VII |        je, da je Šimen celó po svoji smrti zdražbo sejal med