Part, Chapter

 1 DvehMl, II  |        je vedel, da bajta ni več njegova, jo je pogledal s strmečimi
 2 DvehMl, II  |         veselje njegovo in vsaka njegova bridkost, vse je bilo napisano
 3 KrcmEl, I   |         stopil ni nikamor, zakaj njegova noga se ni dotaknila zemlje.
 4 KrcmEl, I   |     pokora!' Kakor je bila težka njegova butara in kakor se mu je
 5 KrcmEl, I   |      leto, zakaj malopridnost je njegova toča in pognojena zemlja
 6 KrcmEl, I   |         teh oči smo bili vajeni; njegova pridiga je bila kakor rahel
 7 KrcmEl, I   |        večja tolažba nam je bila njegova svetost: priprošnjica in
 8 KrcmEl, I   |          kadar umrje mati, umrje njegova mladost; ozre se, ko stoji
 9 KrcmEl, III | zategadelj pajku najdalj upiral. Njegova domačija je bila trdna in
10 KrcmEl, III |          kazal pot. Njegov greh, njegova pokora. Niti kozarca mu
11 KrcmEl, V   |          da je tam doli zakopana njegova mladost; sto klafter globoko
12 KrcmEl, V   |      kmalu imel vso faro. Ali je njegova pamet bistrejša od moje?
13 KrcmEl, V   |    dremal; upala in siva so bila njegova lica, njegova ustna se niso
14 KrcmEl, V   |       siva so bila njegova lica, njegova ustna se niso nikoli več
15 KrcmEl, V   |           Od daleč nas je videla njegova huda vest, pa je pobegnil,
16 KrcmEl, VI  |  ciganove kvante in zabavljice. ~Njegova lica niso bila več bleda;
17 SimnuS, III |          položimo, kjer je prava njegova domačija, in tam naj ostane,
18 SimnuS, V   |        je razglasila: Nadloga je njegova, Bog z njo in z njim!" ~
19 SimnuS, VII |       pismom! Tam je tekla zibel njegova, na tistem kamenju, na osojniškem
20 SimnuS, VIII|         z vsemi tremi, da zadobi njegova duša mir, mi pa da bomo