Part, Chapter

501 KrcmEl, V   |         izbo, tretji na streho. Šli so in so tako storili tudi
502 KrcmEl, V   |         tretji na streho. Šli so in so tako storili tudi na hlevu,
503 KrcmEl, V   |             ali ne greh ... ~Farani so stali, temni in črni, in
504 KrcmEl, V   |            stali, temni in črni, in so gledali v plamen. ~Pa je
505 KrcmEl, V   |          kakor je bil!" ~"Za njim!" so vzkliknili. ~Elijeva krčma
506 KrcmEl, V   |       Vsenaokoli do pol ure hoda pa so švigale goreče treske in
507 KrcmEl, V   |            švigale goreče treske in so iskale; našle niso. ~"V
508 KrcmEl, V   |             v tri gube zvit. Hodili so mimo njega, goreče treske
509 KrcmEl, V   |       slišal; ni se ganil, zobje pa so mu šklepetali od strahu
510 KrcmEl, V   |             priporočeni!" ~Puntarji so se razšli, bakle so ugasnile
511 KrcmEl, V   |        Puntarji so se razšli, bakle so ugasnile in ugasnile so
512 KrcmEl, V   |             so ugasnile in ugasnile so že tudi zvezde na nebu. ~
513 KrcmEl, VI  |             roke na hrbtu uklenjene so romali farani osojniški
514 KrcmEl, VI  |           usmiljenja. Železna vrata so se zaprla za njimi; in Bog
515 KrcmEl, VI  |             Hlapci in podložniki pa so mu bili vsi farani osojniški,
516 KrcmEl, VI  |      visokim plotom. Smreke in hoje so hlapci izkopali s koreninami
517 KrcmEl, VI  |          koreninami in s prstjó ter so jih presadili na vrt. Pod
518 KrcmEl, VI  |             duše puntarjev!" ~Kmalu so ljudje slišali in spoznali,
519 KrcmEl, VI  |           in spoznali, kakšne sorte so bile tiste črne maše, ki
520 KrcmEl, VI  |         plota luč svetila in kvante so se razlegale v dolino; ubiti,
521 KrcmEl, VI  |           trkanje s kozarci. Ljudje so poslušali in so se križali. ~"
522 KrcmEl, VI  |              Ljudje so poslušali in so se križali. ~"Z vragom samim
523 KrcmEl, VI  |         Dolenjska in štajerska vina so mu bila na jeziku in v grlu
524 KrcmEl, VI  |      Grajžarja ni bilo nikjer, duri so bile zaklenjene, sveče so
525 KrcmEl, VI  |           so bile zaklenjene, sveče so žarko sijale od stropa. ~"
526 KrcmEl, VI  |             je molče izginil. ~Tako so prihajali vsi po vrsti,
527 KrcmEl, VI  |           njegov sivi obraz ... ~Ko so sveče dogorevale in se je
528 KrcmEl, VI  |           Elija. "Hlapci delajo; če so mi pridelali vse drugo,
529 KrcmEl, VI  |             je bila, kmetje-tlačani so stali na cesti in so se
530 KrcmEl, VI  | kmetje-tlačani so stali na cesti in so se izgledovali. ~"Kralja
531 KrcmEl, VI  |          prikazala in kamor je šla, so jo tlačani ponižno pozdravljali;
532 KrcmEl, VI  |           je pil tako neznansko, da so se do zgodnjega jutra razlegale
533 KrcmEl, VI  |          kvante. ~Kakor je bil sam, so se vrnili njegovi ponočni
534 KrcmEl, VI  |             vas je klical?" ~Gostje so se mu smehljali in so ga
535 KrcmEl, VI  |        Gostje so se mu smehljali in so ga obgovarjali. ~"Kako je,
536 KrcmEl, VI  |            ob trdo steno. ~Po vrsti so prihajali vsi in so ga pozdravljali:
537 KrcmEl, VI  |           vrsti so prihajali vsi in so ga pozdravljali: Kovač,
538 KrcmEl, VI  |           kozarce ter je kričal, da so ga slišali onkraj hriba. ~"
539 KrcmEl, VI  |        onkraj hriba. ~"Obseden je!" so rekli in so se križali. ~
540 KrcmEl, VI  |            Obseden je!" so rekli in so se križali. ~Takrat je šlo
541 KrcmEl, VI  |        Farani, kolikor jih je bilo, so se spogledali in v njih
542 KrcmEl, VI  |           zvest! Vse rdeče in bolne so že moje oči od samih solzâ,
543 KrcmEl, VI  |           je ležal krčmar Elija, ko so ga prvikrat pozdravili rubežniki. ~
544 KrcmEl, VI  |     rubežniki. ~V izbi je ležal, ko so ga pozdravili drugikrat. ~
545 KrcmEl, VI  |       pozdravili drugikrat. ~Ali ko so ga pozdravili tretjikrat,
546 KrcmEl, VI  |             se mu je bleščalo; noge so mu bile okorne in slabotne,
547 KrcmEl, VI  |            Vsa kopita in vsa kolesa so šla preko njega, črna kri
548 KrcmEl, VI  |             naša od vekomaj!" ~Tako so rekli Potnikovi fantje. ~"
549 KrcmEl, VI  |       zagorel v obraz, njegove roke so bile težke, resne njegove
550 KrcmEl, VI  |          upala, ranjena lica in oči so se mu zasolzile. ~"Milostna
551 SimnuS, I   |           je doslužil trideset let, so mu roke odpovedale, niso
552 SimnuS, I   |        dolgih trideset let. Zdaj pa so ti roke odpovedale, oj Šimen;
553 SimnuS, I   |            pomislil: "Velikokrat že so rekli, da je pravica na
554 SimnuS, I   |      izpregovoril besedo o pravici, so se mu smejali v obraz. Pa
555 SimnuS, I   |             preudaril: "Izpremenili so se časi; tista stvar, ki
556 SimnuS, I   |       pravica, ali je umrla, ali pa so jo drugače krstili. Ker
557 SimnuS, I   |           miru zaspal. Ampak prišli so ljudje in so rekli: ~"Glejte
558 SimnuS, I   |           Ampak prišli so ljudje in so rekli: ~"Glejte ga, razbojnika,
559 SimnuS, I   |            poslušali ga niso; gnali so ga pred sodnika. In tam
560 SimnuS, I   |             ga pred sodnika. In tam so ga obtožili, da je hotel
561 SimnuS, I   |            jezen. Ker oči sodnikove so take, da gledajo na papir,
562 SimnuS, I   |            več izpraševali; prijeli so ga in so ga gnali kakor
563 SimnuS, I   |       izpraševali; prijeli so ga in so ga gnali kakor tatu. Šimen
564 SimnuS, I   |           ga niso poslušali, temveč so ga zaklenili v tesno, nepriljudno
565 SimnuS, I   |     vzdramil in se je komaj danilo, so odprli duri in so ga poklicali.
566 SimnuS, I   |           danilo, so odprli duri in so ga poklicali. Šimen je vstal,
567 SimnuS, I   |          šel brez godrnjanja, kamor so ukazali. ~"Če nočejo, da
568 SimnuS, I   |          prepiral z nikomer. ~Gnali so ga križem po ulicah, naposled
569 SimnuS, I   |       križem po ulicah, naposled pa so ga potisnili v železni voz.
570 SimnuS, I   |           ure. Zakaj take ljudi, ki so drugim v spotiko in nadlego,
571 SimnuS, I   |       tistih krajev, ki pravijo, da so moja domovina. Če ne z očmi,
572 SimnuS, I   |         srcu in zato je spoznal, da so že blizu tisti kraji. ~"
573 SimnuS, I   |         premišljeval. "Kakšni kraji so in kakšni ljudje? Ali bom
574 SimnuS, I   |            sem kanil v postelji, pa so me pregnali; legel sem kraj
575 SimnuS, I   |            legel sem kraj ceste, pa so me vzdignili; prosil jih
576 SimnuS, I   |     vzdignili; prosil jih nisem, pa so me naložili na voz. Če je
577 SimnuS, II  |             dež je lil, moje oči pa so bile objokane ... Pa kaj
578 SimnuS, II  |           na enem prostoru, tako da so se mi noge za ped globoko
579 SimnuS, II  |           da bi umrl kraj ceste, pa so razsodili, da se tako ne
580 SimnuS, II  |           tako ne spodobi. Naložili so me, kakor vrečo ovsa in
581 SimnuS, II  |             me, kakor vrečo ovsa in so me poslali v te lepe kraje:
582 SimnuS, II  |              tam je tvoja domovina, so rekli, tam umri! – Zdaj,
583 SimnuS, II  |          prahu, tista razhojena tla so jo popila. Ko sem dal poslednjo
584 SimnuS, II  |           sem dal poslednjo kapljo, so rekli: Pojdi! – in so me
585 SimnuS, II  |       kapljo, so rekli: Pojdi! – in so me naložili. Zakaj taka
586 SimnuS, II  |       poznal številko?" ~Spogledali so se vsi trije in niso vedeli,
587 SimnuS, II  |          prisojniške slame! Postave so narejene, da bi človeka
588 SimnuS, II  |           da bi človeka ukanile, pa so ukanjene same, zahvaljen
589 SimnuS, II  |            nikoli ne zaleže!" ~Tako so se napotili vsi trije skozi
590 SimnuS, II  |              pa še kmetica – in šli so, kakor rešnja procesija;
591 SimnuS, II  |         največ pa je bilo otrok, ki so vreščaje spremljali nadlogo
592 SimnuS, II  |       kolovoza, ljudje božji?" ~Vsi so pogledali na ono stran. ~"
593 SimnuS, II  |    dandanašnji sam Bog razsodi. Tam so gostovali vsi tisti, ki
594 SimnuS, II  |      krompir in fižol. In gostovali so tam tudi Sirotnikovi; če
595 SimnuS, II  |            tam tudi Sirotnikovi; če so pomrli tam od vsega hudega,
596 SimnuS, II  |           Vsi, kolikor jih je bilo, so se temno ozrli na Šimna.
597 SimnuS, II  |             povedal in razložil. Ko so pred zdavnimi leti po dolgih
598 SimnuS, II  |      prepira. Le najstarejši občani so se še od daleč spominjali
599 SimnuS, II  |           ni bilo več v spominu, če so pomrli, ali če so se bili
600 SimnuS, II  |       spominu, če so pomrli, ali če so se bili pogubili v svet.
601 SimnuS, II  |         odnesel veter, ožgane hlode so pokurili kajžarji, kamenje
602 SimnuS, II  |       grešnik za cerkvenimi vratmi, so nam poslale oblastnije,
603 SimnuS, II  |          poslednji izmed tistih, ki so gostačili v številki devetindevetdeseti.
604 SimnuS, II  |         osojniško?" ~"V osojniško!" so vzkliknili vsi, kolikor
605 SimnuS, II  |            je razsodil župan in vsi so hvalili njegovo modrost. ~
606 SimnuS, III |              Pet jih nosim in težki so!" je odgovoril Šimen. ~Birič
607 SimnuS, III |      vpreženih tisoč in več; otroci so bili med nami, pa tudi zgodnji
608 SimnuS, III |             in žile, še tako polne, so kmalu izsušene ... Junak
609 SimnuS, III |              osojniških faranov. Ko so čuli, kdo da je Šimen in
610 SimnuS, III |         prisojniška vojska? Poslali so nam nadlogo v sramoto in
611 SimnuS, III |            zemljo. Zakaj iblajtarji so vsi!" ~"Tudi zdaj si pametno
612 SimnuS, III |       Truden pa je bil hudó in noge so se mu opletale. ~"Hej, nadloga,
613 SimnuS, III |          sključeno teló in noge, ki so ob vsakem koraku odpovedávale,
614 SimnuS, III |         postava je naredila!" ~Tako so šli in so prišli skoraj
615 SimnuS, III |          naredila!" ~Tako so šli in so prišli skoraj do meje. ~"
616 SimnuS, III |            pametna beseda!" ~Občani so verno poslušali od obeh
617 SimnuS, III |           besedo, ne z rokó. ~Moški so gledali temno in so si vihali
618 SimnuS, III |           Moški so gledali temno in so si vihali rokave, ženske
619 SimnuS, III |            si vihali rokave, ženske so kričale, otroci so pobirali
620 SimnuS, III |           ženske so kričale, otroci so pobirali kamenje; vse je
621 SimnuS, III |            proti besedi. Oblastnije so zmešnjavo spletle, oblastnije
622 SimnuS, IV  |            dospel v Prisojnico. Tam so ga pozdravili kakor kralja
623 SimnuS, IV  |       kralja in gospodarja. S hriba so grmeli možnarji, pred farno
624 SimnuS, IV  |       možnarji, pred farno cerkvijo so stali visoki mlaji, preko
625 SimnuS, IV  |             zlati kočiji, temveč da so ga prignali biriči, starca
626 SimnuS, IV  |        obadva biriča in navsezadnje so se spopadli še občani. Huda
627 SimnuS, IV  |            od hriba do hriba. Moški so kleli, ženske so jokale,
628 SimnuS, IV  |              Moški so kleli, ženske so jokale, otroci so kričali.
629 SimnuS, IV  |            ženske so jokale, otroci so kričali. Ura za uro je minila,
630 SimnuS, IV  |            žejen. Lačni in žejni pa so bili tudi belci, naveličali
631 SimnuS, IV  |         bili tudi belci, naveličali so se pustega prepira in so
632 SimnuS, IV  |            so se pustega prepira in so potegnili. Občani prisojniški
633 SimnuS, IV  |            prisojniški in osojniški so nastežaj odprli usta, ko
634 SimnuS, IV  |           bil lačen in žejen. Ustna so mu pokala, pred očmi se
635 SimnuS, IV  |           zvrnil na cesto ... ~Take so bile Šimnove sanje. Ko se
636 SimnuS, IV  |            pa je prah!" ~Take misli so obšle Šimna, zato ker je
637 SimnuS, IV  |           izpolnil!" ~Njegove misli so se napotile iz te bridkosti
638 SimnuS, IV  |             nego ob rojstvu! Takrat so bile še roke na svetu, ki
639 SimnuS, IV  |           bile še roke na svetu, ki so te v plenice zavijale in
640 SimnuS, IV  |          kam je lila kri? Moje roke so prazne; nakopičil in nabasal
641 SimnuS, IV  |             tisti cekini, za katere so bili ogoljufani tisočeri
642 SimnuS, IV  |          senci vsa dolina; le hribi so se še svetili in nad njimi
643 SimnuS, IV  |           nad njimi beli oblaki, ki so se zložno izprehajali po
644 SimnuS, IV  |         biriča z veselimi očmi; oči so rekle: ~"To kamenje je moje,
645 SimnuS, IV  |         Najpoprej je bila beseda in so bile bukve, nato šele je
646 SimnuS, IV  |          Kdo bi se prerekal?" ~Tako so se na stara leta in ob pozni
647 SimnuS, IV  |             se je bližala noč, tako so prihajali občani, da bi
648 SimnuS, IV  |            Na obeh straneh kolovoza so polegli v travo; tudi vina,
649 SimnuS, IV  |             vina, kruha in svinjine so prinesli s seboj. Pili so
650 SimnuS, IV  |           so prinesli s seboj. Pili so in jedli, kričali in kvantali,
651 SimnuS, IV  |          izpregovoril več, le ustna so se prijazno nasmehnila. ~
652 SimnuS, V   |            Naj razložita po vrsti!" so rekli občani. ~Nato je izpregovoril
653 SimnuS, V   |          zdaj prerekajo preko meje, so opustili vsako nujno opravilo
654 SimnuS, V   |            in zaradi pravice. Stojé so použili kosilo, večerje
655 SimnuS, V   |      privoščijo, njih hiše in bajte so tatovom odprte. In ta dva
656 SimnuS, V   |      gosposke do gosposke; učenjaki so rešetali nad menoj, krhala
657 SimnuS, V   |          rešetali nad menoj, krhala so se peresa, črna tinta se
658 SimnuS, V   |       prelivala, služabniki pravice so v potu obraza kopičili besedo
659 SimnuS, V   |            bila že ugasnila, zvezde so sijale, hladnejši veter
660 SimnuS, V   |          zapihal od hribov. Na meji so se zbrali občinski možje
661 SimnuS, V   |         nasiti. V širokem kolobarju so posedli v travo, za lučaj
662 SimnuS, V   |             njegovih biričev. Temno so gledali in dolgo so molčali,
663 SimnuS, V   |           Temno so gledali in dolgo so molčali, zakaj čutili so
664 SimnuS, V   |            so molčali, zakaj čutili so vsi, da je ura slovesna
665 SimnuS, V   |       Tvojega brata, ki je stradal, so prignali v Prisojnico. Ti
666 SimnuS, V   |           konca. Besedovala sta, da so se zvezde tresle, ali besede
667 SimnuS, V   |      piškavega sadú. Občinski možje so verno poslušali: njih modrost
668 SimnuS, V   |           od županje modrosti; zato so molčali. Že je minila ena
669 SimnuS, V   |         bilo zmerom temneje, zvezde so se vzpenjale višje in so
670 SimnuS, V   |            so se vzpenjale višje in so žarko svetile. ~V tisti
671 SimnuS, V   |         preden sta se vrnila. Možje so čakali vdano, podremavali
672 SimnuS, V   |           čakali vdano, podremavali so in pokimavali in so bili
673 SimnuS, V   |     podremavali so in pokimavali in so bili zadovoljni s seboj
674 SimnuS, V   |            in s svojo modrostjo. Ko so dočakali, so prižgali tresko,
675 SimnuS, V   |          modrostjo. Ko so dočakali, so prižgali tresko, da jim
676 SimnuS, V   |            resnobnem opravilu. Nato so tehtali in merili z natanko
677 SimnuS, V   |           navsezadnje posrečilo, da so iztehtali in izmerili dvoje
678 SimnuS, V   |         Šimnu kruha in vina. Zvezde so prijazno sijale, rahel polnočni
679 SimnuS, VI  |             prav ob tistem času, ko so se občinski možje posvetovali
680 SimnuS, VI  |        ljubezni do bližnjega. Čudna so pota človeškega življenja:
681 SimnuS, VI  |          Ali glej, ob tisti uri, ko so sklenili, da je vreden krščanskega
682 SimnuS, VI  |             poti zaradi njega. Take so bile njegove misli: ~"Petdeset
683 SimnuS, VI  |           prsih sklenjenih; roke pa so bile trde in mrzle. Hitro
684 SimnuS, VI  |             dihnila v obraz; zvezde so zasijale še svetleje, z
685 SimnuS, VI  |           svetleje, z bistrimi očmi so gledale na zemljo. Kamenje,
686 SimnuS, VI  |             pošiljali?" ~Spogledali so se vsi štirje in vsem štirim
687 SimnuS, VI  |           dvoje županov!" ~Občutili so vsi modrost teh besed in
688 SimnuS, VI  |            vsi modrost teh besed in so se napotili do mož, spečih
689 SimnuS, VI  |         niso genili, temveč smrčali so še glasneje. Osojniški župan
690 SimnuS, VI  |          nevoščljivosti. Vsi štirje so dramili občinske može, klicali
691 SimnuS, VI  |      dramili občinske može, klicali so in prigovarjali, odgovarjalo
692 SimnuS, VI  |        godrnjanje, celo preklinjali so nekateri in Andrejaz je
693 SimnuS, VI  |           ušesa. ~Ob takem ravnanju so se utrudili tudi pravičniki
694 SimnuS, VI  |              kar bo dalo!" ~Polegli so v travo, zaspali so pod
695 SimnuS, VI  |         Polegli so v travo, zaspali so pod milim nebom in so grenko
696 SimnuS, VI  |       zaspali so pod milim nebom in so grenko vzdihovali v sanjah. ~
697 SimnuS, VI  |         vzdihovali v sanjah. ~Komaj so zaspali, se je vzdignil
698 SimnuS, VII |          Prisojnico. Navsezgodaj že so se bleščali vsi prisojni
699 SimnuS, VII |        holmi v žarki luči. V dolini so se dramile sence, rosa je
700 SimnuS, VII |             stran, kakor bele rjuhe so se vile megle pod hribom. ~
701 SimnuS, VII |             pod hribom. ~Pravičniki so spali trdno spanje. Rosa
702 SimnuS, VII |           po spečih pravičnikih, ki so ležali vsekrižem po travi,
703 SimnuS, VII |              da bi jo potipal. Noge so mu bile kakor ukovane, in
704 SimnuS, VII |      vzdramil se je birič, polagoma so se dramili tudi občinski
705 SimnuS, VII |             občinski možje. Strmeli so vsi na osojniškega biriča,
706 SimnuS, VII |             prikazen iz grobov. Oči so se jim vzdramile, ampak
707 SimnuS, VII |         dramila pamet. Spogledavali so se in so premišljevali;
708 SimnuS, VII |        pamet. Spogledavali so se in so premišljevali; ko jim je
709 SimnuS, VII |         hriba zamigljalo spoznanje, so molčali osramočeni; in prav
710 SimnuS, VII |            tudi Andrejaz med njimi, so bili trudni in potrti. ~
711 SimnuS, VII |          Tako je oznanil birič; vsi so povesili glavo in nikomur
712 SimnuS, VII |             birič prisojniški; noge so se mu hudo tresle, oziral
713 SimnuS, VII |         besed. Tudi občinskim možem so nikamor ni mudilo; postajali
714 SimnuS, VII |        nikamor ni mudilo; postajali so in premišljevali, pobegniti
715 SimnuS, VII |      svetilo belo kamenje, od daleč so razločile oči temno in dolgo
716 SimnuS, VII |           skrival za hrbet, vse oči so plaho strmele; gledale so,
717 SimnuS, VII |           so plaho strmele; gledale so, pa si niso upale pogledati. ~
718 SimnuS, VII |          modrovala biriča, možje pa so čakali in so poslušali. ~"
719 SimnuS, VII |       biriča, možje pa so čakali in so poslušali. ~"Primi ga!"
720 SimnuS, VII |          nas se Bog usmili!" ~Tedaj so pristopili vsi do kamenja
721 SimnuS, VII |    pristopili vsi do kamenja in vsi so modrovali. ~"Sanjalo se
722 SimnuS, VII |           popotnikom in beračem, če so živi ali mrtvi, še zmerom
723 SimnuS, VII |            se je obrnil do vseh, ki so bili blizu, in je rekel
724 SimnuS, VII |           biriči, župani in sodniki so rešetali pravico, pa je
725 SimnuS, VIII|      katekizma učil, da ne veš, kaj so telesna dela usmiljenja?
726 SimnuS, VIII|             nevernike sosedne, kako so lakomili s kosom kruha,
727 SimnuS, VIII|            Kolikor jih je bilo, vsi so se pokrižali, nato pa so
728 SimnuS, VIII|            so se pokrižali, nato pa so pobegnili s strahotnega
729 SimnuS, VIII|             s strahotnega kraja ter so bežali brez sape in nihče
730 SimnuS, VIII|            je župana tako močno, da so mu zašklepetali zobje. ~"
731 SimnuS, VIII|           kamenja ob kolovozu; noge so bile vajene in so mu same
732 SimnuS, VIII|              noge so bile vajene in so mu same kazale pot. Komaj
733 SimnuS, VIII|            bil okopal. – ~Godile pa so se še druge reči, mnogo
734 SimnuS, VIII|           mnogo strahotneje. Ponoči so se prikazovali ob oknih
735 SimnuS, VIII|        postave iz debelih bukev. Ko so se vrata odprla, se je ozrl
736 SimnuS, VIII|           se nihče ni upal; ogibali so se ga v dolgih kolobarjih,
737 SimnuS, VIII|         stokanje in vzdihovanje, ki so ga slišali ljudje celó v
738 SimnuS, VIII|           Prisojnice in iz Osojnice so sklicali veliko posvetovanje.
739 SimnuS, VIII|         veliko posvetovanje. Potrti so bili vsi in žalostni, zakaj
740 SimnuS, VIII|       znamenja. Po dolgem preudarku so sklenili, da postavita obedve
741 SimnuS, VIII|        strahotnem kamenju. "Morda," so rekli, "da ga potolaži ta
742 SimnuS, VIII|          njegovemu patronu!" ~Kakor so rekli, tako so storili.
743 SimnuS, VIII|                Kakor so rekli, tako so storili. Le enkrat še se