| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] mukati 1 mukoma 3 mutasti 1 na 694 ná 9 nabasal 1 nabasali 1 | Frequency [« »] 831 pa 808 ne 743 so 694 na 583 bi 506 ni 444 kakor | Ivan Cankar Troje povesti IntraText - Concordances na |
Part, Chapter
1 DvehMl, I | se mi, da bi se poslovila na tem kraju: ti da bi šla 2 DvehMl, I | hlapca in hlapec boš umrl na stelji! Ti, kajžarjev sin, 3 DvehMl, I | dni in še Bog, če boš imel na stara leta skorjo in hlev! 4 DvehMl, I | greniš!" ~Stala sta ob plotu, na klancu, ki se je vzpenjal 5 DvehMl, I | Kako se vama godi tam gori na pustem klancu, v samotni 6 DvehMl, I | Koliko solz sta že prelila na kamen, ki jih ni občutil? 7 DvehMl, I | v neizmerno daljavo. ~"Na Lojzeta sem se spomnil!" 8 DvehMl, I | se spomnil!" je rekel. "Na tistega, ki je v Ameriki. 9 DvehMl, I | Ameriki. Kje je pač Amerika? Na tisti strani, se mi zdi, 10 DvehMl, I | bežečim v svetlo daljavo. ~"Na Hanco sem se spomnila!" 11 DvehMl, I | se spomnila!" je rekla. "Na tisto Hanco, ki je šla v 12 DvehMl, I | poseči, kakor po jabolku na veji. ~"Budalo, da se nisem 13 DvehMl, I | sem že odlašal – sedel sem na zapečku, ura pa se mi je 14 DvehMl, I | močnejši! Kaj jih ni bilo že na stotine, ki so obogateli 15 DvehMl, I | potreba – velik je svet, na vse strani se križajo pota! 16 DvehMl, I | obadva – stopila sva komaj na cesto, pa sva se razjokala; 17 DvehMl, I | se ob pogrebu in ne jokaj na svatbi! Kje je najina bridkost? 18 DvehMl, I | srcu dan, zakaj bi ne bil na nebu?" ~Tako vesela, kakor 19 DvehMl, II | bil, da je dobil kupca kar na cesti; za bajto in za tistih 20 DvehMl, II | bridkost, vse je bilo napisano na tej bajti z razločnimi črkami, 21 DvehMl, II | poslavlja od matere – tam stoji na pragu, za njim gleda, za 22 DvehMl, II | je tako rekel, ne pozabi na tisto ped zemlje nikoli 23 DvehMl, II | doline in preko morja, tja na osameli dom, na kamenito 24 DvehMl, II | morja, tja na osameli dom, na kamenito grudo, na sirotno 25 DvehMl, II | dom, na kamenito grudo, na sirotno bajto pod klancem, 26 DvehMl, II | sirotno bajto pod klancem, na močvirno loko ob potoku. 27 DvehMl, II | sestre. ~Oče se je ozrl na Mano, pokimal ji je v slovo, 28 DvehMl, II | šel za hišo in je sedel na klop. Pred hlevom je cvilil 29 DvehMl, II | mati pa jo je pokrižala na čelo, ustna in prsi. ~"Saj 30 DvehMl, II | srce. ~Ko se je poslovila na pragu in je stopila na cesto, 31 DvehMl, II | poslovila na pragu in je stopila na cesto, so ji bile noge težke, 32 DvehMl, II | Pavle pod hribom, Mana na cesti. ~"On je vesel, ves 33 DvehMl, II | Ona je vesela, kakor na svatbo prihaja; kaj poreče, 34 DvehMl, II | domenila. Pavle je sedel na kamen ob cesti in je čakal. 35 DvehMl, II | solza od neba, je padla Mani na lice; Mana jo je otrla z 36 DvehMl, II | ukala, ko sva se napravljala na pot? Čemu zdaj ta bridkost, 37 DvehMl, II | voda v očeh? Stopila sva na to cesto, zdaj pojdiva, 38 DvehMl, II | Pavle, ti nikoli ne bo hudo na svetu." ~"Če bi moja ljubezen 39 DvehMl, II | smelo bi liti ob tej uri, na ta najin dan," je tiho rekel 40 DvehMl, II | Pavle in Mana sta se vrnila na razmočeno, blatno cesto. ~" 41 DvehMl, II | besed je bilo v srcu, ali na jezik niso hotele. Premočena, 42 DvehMl, II | sta gledala z motnimi očmi na pusto deževno pokrajino. 43 DvehMl, II | s pestjo in molčal je. ~Na drugi postaji so se odprle 44 DvehMl, II | Postaren kmet se je ozrl na Pavleta in na Mano in je 45 DvehMl, II | se je ozrl na Pavleta in na Mano in je pomežiknil. ~" 46 DvehMl, II | kažejo, se pač ne peljeta na svatbo?" ~"Ne peljeva se," 47 DvehMl, II | Pavle. ~Vsi so se ozrli na ta dva mlada romarja. ~" 48 DvehMl, II | je rekel kmet. "Danes še na svojem svetu svoj gospod – 49 DvehMl, II | Dan za dnem jih gre na stotine, tako sem bral," 50 DvehMl, II | ovsenjak doma, nego maslen kruh na tujem." ~"Da bi vsaj maslen 51 DvehMl, II | ne prihrani za miren kot na stare dni." ~"Koliko jih 52 DvehMl, II | blatni in obljudeni ulici; na obeh straneh so bile trgovine 53 DvehMl, II | pobeljena in ker je stala na pragu debela krčmarica. ~" 54 DvehMl, II | Sami popotniki so bili; na besedah se jim je poznalo 55 DvehMl, II | besedah se jim je poznalo in na oblačilu. Ni jih bilo troje, 56 DvehMl, II | zgodaj že, mislim, da moram na pot, če ne že opolnoči. 57 DvehMl, II | in res so krenile misli na veselejša pota. ~"Nikar 58 DvehMl, II | rada, nama ne bo hudega na svetu. Zato, da bo za zmerom 59 DvehMl, II | zmerom potrjeno, mi povej še na ta zadnji dan po pravici, 60 DvehMl, II | hišo, kakor je imela Mana na papirju zapisano. Hiša je 61 DvehMl, II | hitro kakor nikoli; okna na drugi strani ulice so bila 62 DvehMl, III | stisnjeni in stlačeni sedeli na klopeh in dremali; ali gorjé 63 DvehMl, III | odgovoril popotnik. "Komaj na Štajerskem. En dan še in 64 DvehMl, III | vzdignile sanje in so begale na vse strani; nikjer se niso 65 DvehMl, III | Stopiti je hotel Pavle na klanec, prestopiti prag, 66 DvehMl, III | Močan sem bil, ko sem stal na domači lehi in ko sem se 67 DvehMl, III | cerkvijo; komaj sem stopil na tujo cesto, sem slabič. 68 DvehMl, III | dni in tri noči je čakal na barko. Vse polno je bilo 69 DvehMl, III | v vodi tako mirno, kakor na suhi zemlji; le tiste še 70 DvehMl, III | mislil. "Ta je kakor ime na poštnem pismu; izgubili 71 DvehMl, III | Kakor snopje so ležali tam na nečednih klopeh; komur se 72 DvehMl, III | nečednih klopeh; komur se na klop ni hotelo, je legel 73 DvehMl, III | klop ni hotelo, je legel na tla; oboje pa je bilo trdo. 74 DvehMl, III | bil pijan. Opotekel se je na barko, ki se je narahlo 75 DvehMl, III | Tik poleg Pavleta je ležal na svoji culi star človek, 76 DvehMl, III | jim revščina in bridkost na obrazih!" je rekel. "Prav 77 DvehMl, III | je in slabost! Mislil bom na lepše kraje in na boljše 78 DvehMl, III | Mislil bom na lepše kraje in na boljše čase, pa prejde ta 79 DvehMl, III | jutru osmega dne stopil na suho, se je opotekal in 80 DvehMl, III | Čudež božji! – Zdaj brž na voz; v naši deželi ne hodimo 81 DvehMl, III | piva je izpraznil Pavle na dušek in vsa bolezen mu 82 DvehMl, III | treba. Kaj naj bi te že na pragu ozmerjal? Ker si pameten, 83 DvehMl, III | prešeren, Pavletu pa je ležalo na srcu, kakor težka senca. ~" 84 DvehMl, III | velikokrat; ampak takole enkrat na mesec se mi zazdi, pa napravim 85 DvehMl, III | pa napravim žegnanje kar na svojo roko. Dovolj bo za 86 DvehMl, III | svetel dan je bil. ~"Pazi na pot!" je rekel Lojze. "Po 87 DvehMl, III | štej, koliko je ovinkov in na katero stran. Najino domovanje 88 DvehMl, III | kupaval!" ~Pavle se je zgrudil na posteljo in je v tistem 89 DvehMl, III | ga je tuja roka udarila na lice. ~"Čemu me žališ?" 90 DvehMl, III | še niso nosili tolarjev na barko." ~Pavle je povesil 91 DvehMl, III | je črna senca pošepnila na uhó: ~"Nikoli ne boš dočakal!" ~ 92 DvehMl, III | navsezadnje le še suho kost na cesti? Umrlo jih je petdeset!" ~" 93 DvehMl, IV | Mana je narahlo potrkala na duri, Hanca je odprla in 94 DvehMl, IV | razmetano in razbrskano. Na steni je visela obleka tako 95 DvehMl, IV | moje solze!" ~Sedela je na stolu poleg postelje, naslonila 96 DvehMl, IV | in zaspi! Čemu nisi legla na posteljo, ko ti je pred 97 DvehMl, IV | vzamem in si jo položim na tla. Jaz spim, kamor ležem, 98 DvehMl, IV | za pernico. Ne bom ležala na postelji; če bi te videla 99 DvehMl, IV | Hanca je položila blazino na tla, pogrnila jo je z belo 100 DvehMl, IV | da se ti bo lepše sanjalo na tleh, pa sanjaj na tleh!" 101 DvehMl, IV | sanjalo na tleh, pa sanjaj na tleh!" je rekla. ~Zaspali 102 DvehMl, IV | le kapljica, jo razmakni na vse strani, da je bo srce 103 DvehMl, IV | ne grizem, temveč pljunem na tla in pozabim. Tudi ti 104 DvehMl, IV | besede, ki jih je slišala, na njeno srce pa so padale 105 DvehMl, IV | krajih nosijo ljudje srce na dlani in ga zafrečkajo prezgodaj. 106 DvehMl, IV | prezgodaj. Ne vedó, kaj nosijo na dlani, kakor otrok ne ve, 107 DvehMl, IV | kostanji. Mana se je spomnila na dolino, na polje in na dom 108 DvehMl, IV | se je spomnila na dolino, na polje in na dom in zabolelo 109 DvehMl, IV | spomnila na dolino, na polje in na dom in zabolelo jo je v 110 DvehMl, IV | Nič dobrega mi ne bo na svetu, nikoli ne!" je rekla 111 DvehMl, IV | streho nad seboj in oblačil na izbiro! Ampak ker si otrok, 112 DvehMl, IV | prag; pokazali so ji pot na dvorišče. Tam je potrkala 113 DvehMl, IV | dvorišče. Tam je potrkala na duri in odprla ji je postavna, 114 DvehMl, IV | je bila in nepriljudna; na ognjišču je bila skladovnica 115 DvehMl, IV | si je postlala v kuhinji na tleh, je bila tako trudna, 116 DvehMl, IV | nerodna, nikar ne misli, da si na polju! Kaj ti bom za lenobo 117 DvehMl, IV | plačevala pet goldinarjev na mesec in te še redila povrhu?" 118 DvehMl, IV | nič odgovorila; sedla je na stol in ustna so se ji tresla 119 DvehMl, IV | pozabi, da dobrih ljudi ni na svetu. – Malo si se zdaj 120 DvehMl, IV | vzkliknila Mana in je zaihtela na glas. "Saj si res veliko 121 DvehMl, IV | sva se zgovorila, da pišem na ime tistega Lojzeta, ki 122 DvehMl, V | Pavleta, vrgel je kučmo na tla in je hodil z dolgimi 123 DvehMl, V | nas je, ki so nas posadili na cesto. Kaj? Obglodal si 124 DvehMl, V | Petsto so nas posadili na cesto – kaj se to pravi? 125 DvehMl, V | bodo v tej deželi posadili na cesto, ne bo le petsto, 126 DvehMl, V | zmeni. Bolnišnice stoje na vseh koncih in krajih; če 127 DvehMl, V | razgrel, izpraznil je kozarec na dušek in ga je trdo postavil 128 DvehMl, V | dušek in ga je trdo postavil na mizo. ~"Nikoli se nisem 129 DvehMl, V | sem jo dobil, da mi gori na obeh dveh licih, pa kako 130 DvehMl, V | jih! Pa me pahne rokovnjač na cesto, brez besede in brez 131 DvehMl, V | ki sem mlad in sam! Ali na cesti ležé ljudje, ki so 132 DvehMl, V | pred vsakim pragom, trkajo na vsake duri in iščejo brez 133 DvehMl, V | čakal ..." ~Pogledal je na Pavleta in je umolknil; 134 DvehMl, V | Lojze in je pomislil tudi na Pavleta. "Zakaj, če se jih 135 DvehMl, V | zakaj pomislil je tudi na Pavleta. ~"Vprašal bi tudi 136 DvehMl, V | da bo z njimi, ali ni ga na svetu, da bi mi odgovoril. 137 DvehMl, V | in več ljudi, ki se leto na leto potikajo brez posla 138 DvehMl, V | tudi od lakote jih umrje na dan le toliko, da nikoli 139 DvehMl, V | suhe skorje, ki so jo našli na cesti. Že sam sem srečaval 140 DvehMl, V | ljudje, ki iščejo skorje na cesti!" ~S temnim obrazom 141 DvehMl, V | boljše je, da človek ne misli na prihodnje nadloge; saj pridejo 142 DvehMl, V | Lojze. ~Pavle se je spomnil na Mano in kakor goreč ogenj 143 DvehMl, V | od vsega hudega petdeset na dan!" ~Z usmiljenim očesom 144 DvehMl, V | bo jim dodeljeno! Ti pa na sramoto misliš?" ~Pavle 145 DvehMl, V | povesil glavo. ~"Glej, šel sem na pot kakor otrok in od otroka 146 DvehMl, V | poslovil. Da imam mater tam na oni strani, brez sramu in 147 DvehMl, V | storjeno je, nobene poti ni več na nobeno stran!" ~"Kako da 148 DvehMl, V | rekel?" je zavzkliknil. "Na kolenih bi jo pozdravil!" ~ 149 DvehMl, V | hranil – za koga bi hranil? Na kugo in na starost pa nisem 150 DvehMl, V | koga bi hranil? Na kugo in na starost pa nisem mislil 151 DvehMl, V | malokdaj sem se spomnil na tisto svojo staro domovino! 152 DvehMl, V | onstran morja in ostane tam na vekomaj. Ostane tam, če 153 DvehMl, V | Tole bo s teboj: dokler te na cesto ne poženó, ostani 154 DvehMl, V | ustavil Pavle. "Kadar boš na oni strani, ali morda pogledaš 155 DvehMl, V | vesel, Pavletu pa je ležalo na srcu kakor črn kamen; vesela 156 DvehMl, V | po izbi od jutra do noči. Na Mano je mislil, ki čaka 157 DvehMl, V | čaka vsa vesela nanj, in na tiste ljudi, ki žive po 158 DvehMl, V | od ene same skorje kruha, na cesti zasačene. ~Čez teden 159 DvehMl, V | se je Lojze napravljal na pot. ~"Bral sem, da jih 160 DvehMl, V | si mislil. Zatorej le brž na ono stran. Tam je človek 161 DvehMl, V | misli, da bi ne maral umreti na tuji zemlji. Ali od vsega 162 DvehMl, V | Ali od vsega hudega umreti na tujem, bi bila devetkratna 163 DvehMl, V | povezal Lojze in jo je zadel na ramo; nato sta se napotila 164 DvehMl, V | naproti prišli, ko sem stopil na amerikansko zemljo. Tiste 165 DvehMl, V | seboj, sem razpihnil kmalu na vse strani; srebro nima 166 DvehMl, V | pozdravljajo bele hiše; tam na hribu, ob rebri stoji osamela 167 DvehMl, V | do pozne noči. Mlislil je na domovino, na Manco in na 168 DvehMl, V | Mlislil je na domovino, na Manco in na tiste, ki umirajo 169 DvehMl, V | na domovino, na Manco in na tiste, ki umirajo v tujini 170 DvehMl, V | sojeno med tiste, ki umirajo na tuji zemlji brez tolažbe – 171 DvehMl, VI | veka, da so gledali sosedje na dvorišče. Mana je molčala, 172 DvehMl, VI | natanko vedela, da je pravica na tvoji, ne na njeni strani 173 DvehMl, VI | je pravica na tvoji, ne na njeni strani in da bi se 174 DvehMl, VI | vsako bolezen je zdravilo na svetu, le zoper smrt ga 175 DvehMl, VI | kadar zvé, da takih reči ni na svetu. Šla sta v svet, kakor 176 DvehMl, VI | poslovila in da sta šla vsak na svojo roko iskat nebes? 177 DvehMl, VI | mislim, kadar se spominjam na tiste čase, ko sem bila 178 DvehMl, VI | do spanja. Ker je ležala na tuji postelji in ker je 179 DvehMl, VI | spoznal mojo hinavščino – na tla bo pljunil predme ter 180 DvehMl, VI | da nekdo pritajeno trka na duri. ~"Kdo je?" je vprašala 181 DvehMl, VI | in berač se je prikazal na pragu. Bos je bil, ves razcapan 182 DvehMl, VI | Kuštravi lasje so mu viseli na čelo, od očesa dol pa se 183 DvehMl, VI | je roko, odprl je pest in na dlani se je krčilo živo 184 DvehMl, VI | je kapala kri izza prstov na tla. ~Mana je vzkriknila 185 DvehMl, VI | vidva! Pošlji svoje misli na lepšo pot, pa bodo še sanje 186 DvehMl, VI | lačna. ~Legla je v kuhinji na trdo posteljo, upihnila 187 DvehMl, VI | komaj so se napravile sanje na svojo pot, se je vzdramila; 188 DvehMl, VI | posteljo, je rahlo potrkalo na duri. Mana je odprla in 189 DvehMl, VI | in tisti človek je stal na pragu. ~"Kaj bi?" je vprašala 190 DvehMl, VI | strmela nanj. ~"Kaj bi govoril na dolgo in na široko!" se 191 DvehMl, VI | Kaj bi govoril na dolgo in na široko!" se je smehljal. " 192 DvehMl, VI | Saj ni zame več poti ne na to in ne na ono stran. Umrla 193 DvehMl, VI | več poti ne na to in ne na ono stran. Umrla bi rada; 194 DvehMl, VI | pismo. ~Ko se je vračala na svoj žalostni dom, je šla 195 DvehMl, VII | culo in je šel. Ko je stal na cesti, se je nasmehnil in 196 DvehMl, VII | napravile samovoljno še na vse lepša pota. V tisto 197 DvehMl, VII | Ko je stopil iz brloga na svetlo cesto, se mu je zableščalo 198 DvehMl, VII | črnimi očmi. Ozrl se je na Pavleta in ga je ogovoril 199 DvehMl, VII | vročini, ti pa še s culo na hrbtu? Jaz vem za brlog, 200 DvehMl, VII | Krivonosec je takoj položil karte na mizo; Pavle še videl ni, 201 DvehMl, VII | Položil je svoje karte na mizo in je rekel Talijanu: " 202 DvehMl, VII | zjutraj mraz in dež." ~"Na postelji bi rad spal," je 203 DvehMl, VII | okusil, kako počivajo kosti na krščanski postelji, pa če 204 DvehMl, VII | Posteljo imam pod seboj, na tisoče jih je na svetu, 205 DvehMl, VII | seboj, na tisoče jih je na svetu, ki spe na trdem kamnu." ~ 206 DvehMl, VII | jih je na svetu, ki spe na trdem kamnu." ~Ko se je 207 DvehMl, VII | tolar in ga je ogledoval na dlani. ~"Kaj bi z njim? 208 DvehMl, VII | čez plot; komaj sta ležala na praznem dvorišču nedozidane 209 DvehMl, VII | zaspala prijetnejše nego na pernici. ~Ob jutru pa se 210 DvehMl, VII | gosposka; skozi okno je videl na svoje prostrane lehe, zoreče 211 DvehMl, VII | Takrat pa je narahlo potrkalo na duri. ~"Le naprej!" je zaklical. ~ 212 DvehMl, VII | natihoma so se odprle duri in na pragu se je prikazala sirotna 213 DvehMl, VII | roko, odprla je dlan in na dlani se je krčilo živo 214 DvehMl, VII | kako bi šel brez težave na oni svet." ~"Zaradi poti 215 DvehMl, VII | oni svet." ~"Zaradi poti na oni svet ni potreba veliko 216 DvehMl, VII | modrosti," je rekel Hrvat. "Dan na dan jih gre na stotine, 217 DvehMl, VII | Hrvat. "Dan na dan jih gre na stotine, pa najbistrejši 218 DvehMl, VII | glavo med dlani in je gledal na mizo. ~Nato je vstal in 219 DvehMl, VII | prestrašen. ~"Kam?" "Pa na oni svet," je rekel tiho 220 DvehMl, VII | z njim in ga je položil na trdo posteljo, kakor položi 221 DvehMl, VIII| mojo dušo." ~Ko je stopil na cesto, je bilo še zgodnje 222 DvehMl, VIII| bile jasne; frfotale so na to in na ono stran, brez 223 DvehMl, VIII| jasne; frfotale so na to in na ono stran, brez cilja in 224 DvehMl, VIII| gre po petdeset in po sto na dan in se nobeden več ne 225 DvehMl, VIII| ali v samotni veži, ali na kupu kamenja, ali kar na 226 DvehMl, VIII| na kupu kamenja, ali kar na ulici, dokler ga niso pregnali. 227 DvehMl, VIII| že pod mrak, je ugledal na polici pritličnega okna 228 DvehMl, VIII| šel, ki pobirajo skorje na cesti, in ne godi se mi 229 DvehMl, VIII| znočilo, se je prikradel na fabriško dvorišče, prostorno 230 DvehMl, VIII| splezal je čez nizki zid na cesto, pa je občutil, da 231 DvehMl, VIII| preskočil ta zid, kakor razor na polju – zdaj plezam potán, 232 DvehMl, VIII| zdaj plezam potán, kakor na mlaj!" Tudi tisti in tudi 233 DvehMl, VIII| tudi zazdelo, da je naletel na Talijana in da ga je terjal 234 DvehMl, VIII| vedel, ali ga je bil srečal na ulici, ali pa se je bil 235 DvehMl, VIII| roka in da mu je govoril na uho prijazen glas: ~"Nič 236 DvehMl, VIII| dolgih, težkih sanj, je ležal na zofi v Lojzetovi izbi, čelo 237 DvehMl, VIII| pobrali. Kaj naj bi te bili na cesto zavalili?" ~"Lačen 238 DvehMl, VIII| je čaj, nato pa je hitel na ulico, tako zdrav in močan, 239 DvehMl, VIII| pismo lagalo. V očeh in na licih se ti poznajo solze." ~" 240 DvehMl, VIII| je prosila Mana. ~"Zdrav na vso moč. Ljudje iz naših 241 DvehMl, VIII| veseljem, kakor čaka otrok na velike praznike, prešteva 242 DvehMl, VIII| da je bil prestopil lužo na cesti. Brez besed sta se 243 DvehMl, VIII| je moja kri." ~Ozrl se je na Hanco in je rekel: ~"Pojdi 244 DvehMl, VIII| kakor senca je legel spomin na srce in na oči. ~"Že imam 245 DvehMl, VIII| legel spomin na srce in na oči. ~"Že imam ženina v 246 DvehMl, VIII| Trčili so križem, da so na cesto zazvonili kozarci. ~ 247 KrcmEl, I | I ~Na hrib je stopil tujec. Črn 248 KrcmEl, I | roke je imel sklenjene na hrbtu, glavo nagnjeno; tako 249 KrcmEl, I | je bila lepa, da ne lepše na svetu, kakor da jo je bil 250 KrcmEl, I | svojim najljubšim otrokom. Na obeh straneh so jo zložni 251 KrcmEl, I | zložni hribi čuvali viharjev; na prisojnih rebrih so se razprostirali 252 KrcmEl, I | razprostirali vinogradi, na osojnih pa so se vzpenjali 253 KrcmEl, I | po tej nebeški krasoti, na zemljo postavljeni. ~Tujec 254 KrcmEl, I | senca od neba se je spustila na njive in vrtove. Tedaj se 255 KrcmEl, I | kraja ter jo presekala kakor na dvoje ... ~*~Faro osojniško 256 KrcmEl, I | Take besede niso vzrastle na njivi zadovoljnosti, temveč 257 KrcmEl, I | njivi zadovoljnosti, temveč na gnoju lenobe. Kajti zadovoljni 258 KrcmEl, I | kraljeval, je kmet komaj pljunil na polje, pa je vzklila pšenica; 259 KrcmEl, I | komaj se je postrani ozrl na vinograd, pa je zorelo grozdje. 260 KrcmEl, I | poti in ubija, pa ni nič ne na tem koncu, ne na onem. Izpije 261 KrcmEl, I | nič ne na tem koncu, ne na onem. Izpije kozarec vina, 262 KrcmEl, I | pohujšano čredo osojniško na pravo pot, je ob lepih večerih 263 KrcmEl, I | kar mu kažejo slepe oči, na nebu vidi črne prikazni, 264 KrcmEl, I | sliši stokanje hrastov na hribu, naših pesmi ne sliši. 265 KrcmEl, I | veselih sanj, mi pa pijmo na njegovo zdravje." ~Pili 266 KrcmEl, I | Pili so ter so pozabili na pridigo in na pokoro. ~Še 267 KrcmEl, I | so pozabili na pridigo in na pokoro. ~Še drugo nedeljo 268 KrcmEl, I | nedeljo je stopil župnik na leco in je razložil faranom 269 KrcmEl, I | obeh je nosil težko butaro na hrbtu. Eden je stopal, stopal, 270 KrcmEl, I | krščanski: ne mislite nase in na svoj dan, temveč na zemljo 271 KrcmEl, I | nase in na svoj dan, temveč na zemljo mislite, ki vas je 272 KrcmEl, I | mislite, ki vas je rodila in na tiste mislite, ki ste jim 273 KrcmEl, I | nedeljo je stopil župnik na prižnico. Roke so se mu 274 KrcmEl, I | prižnico. Roke so se mu tresle, na njegovo lice je bila napisala 275 KrcmEl, I | kadar se zvrnete pod mizo. Na polju se vam je razbahala 276 KrcmEl, I | ne pomislite, ki se boste na stara leta ob tuje prage 277 KrcmEl, I | kaj šele, da bi pomislili na tiste, ki bodo nekoč dedovali 278 KrcmEl, I | odrajtali, ali se nismo postili na veliki petek, ali nismo 279 KrcmEl, I | jé in pije ter ne pomisli na prihodnjo uro; in ki greši, 280 KrcmEl, I | le vse zdi, da ne pride na zlatem, temveč na črnem 281 KrcmEl, I | pride na zlatem, temveč na črnem konju. Kadar napoči 282 KrcmEl, I | visoko in črno, kakor spomin na onstran groba. Ni se genilo. 283 KrcmEl, I | rekel župan. ~Potrkalo je na duri, dekla je stopila k 284 KrcmEl, I | je bila kakor rahel dež na polje, sonca pijano: prijetna 285 KrcmEl, I | kanila dobršna kaplja tudi na nas. Kdo nam bo zdaj zaščitnik 286 KrcmEl, I | da so zagrebli in zasuli na vekomaj svojo lepo mladost. 287 KrcmEl, I | gomilo in se bo vzbudilo šele na sodni dan. Kakor da je bil 288 KrcmEl, I | njih. ~"Dosti je župnikov na svetu!" je rekel drugi. ~" 289 KrcmEl, I | gospodarji te lepe fare? Na konopcu nas je vodil, z 290 KrcmEl, I | tako ga zaobrnemo, ali na desno, ali na levo. Ne preštevaj 291 KrcmEl, I | zaobrnemo, ali na desno, ali na levo. Ne preštevaj tujih 292 KrcmEl, I | odzvanjalo je Matjaževim dnem. ~Na hribu je stal mlad fant, 293 KrcmEl, I | zasuknili, spominu župnikovemu na čast. Do kasne noči, do 294 KrcmEl, I | nikoder. Malo je bilo zvezd na nebu in še tiste so plaho 295 KrcmEl, I | dolgimi koraki je meril pot na desno in na levo, kakor 296 KrcmEl, I | je meril pot na desno in na levo, kakor je bila široka, 297 KrcmEl, I | nogami in zgrudil se je na kolena. Poskušal je, da 298 KrcmEl, I | globoko v gori, temveč je stal na zelenem holmu ter se razgledaval 299 KrcmEl, I | stopil v tisto izbo, kjer je na zlatem prestolu kraljeval 300 KrcmEl, I | kaplje so kapale od lic na tla in Potnik je ugledal 301 KrcmEl, I | prestrašil, da je padel na kolena ter udaril s čelom 302 KrcmEl, II | Jutri navsezgodaj pojdemo na leho za potokom," je rekel 303 KrcmEl, II | sinovi so položili žlico na mizo. ~"Da ne več naše!" 304 KrcmEl, II | oblak: pravkar je še visel na nebu, ali človek pogleda 305 KrcmEl, II | prsa!" ~Zalučil je prst na leho in je šel. Šel pa je 306 KrcmEl, II | prijel za roko in je rekel: ~"Na vrt stopiva, pod tisto jablan, 307 KrcmEl, II | ljubezen za zmerom." ~Šla sta na vrt, ki je bil ves že v 308 KrcmEl, II | segla," je rekel Potnikov. "Na to klop sédi, kjer sva takrat 309 KrcmEl, II | župnik sam videl črne ptice na nebu: prišle so jate od 310 KrcmEl, II | zvezde. Tako je povedal na prižnici in nam je oznanjal 311 KrcmEl, II | je zazeblo do duše; ali na vrtu ni bilo mraz in tudi 312 KrcmEl, II | bo vsa dolina pogreznila. Na tisto mislim, kar sem slišal 313 KrcmEl, II | oltarjem. Kdor tam pritisne uho na mokra tla, sliši jezero 314 KrcmEl, II | človeka strah in groza. Tam na dnu je bila pred davnimi 315 KrcmEl, II | kadar zadenem svojo culo na ramo. Lahko jutri, lahko 316 KrcmEl, II | strah! Senca se je spustila na to dolino – tudi name se 317 KrcmEl, II | misel v glavo in taka beseda na jezik. Strup lije kakor 318 KrcmEl, II | nastežaj odprte, Kovač je stal na pragu s palico v roki ter 319 KrcmEl, II | če se mi zdi, vas poženem na cesto vse po vrsti. Pa če 320 KrcmEl, II | me je taka volja, zapijem na en sam dušek polje, hišo 321 KrcmEl, II | Prikaži se mi še enkrat na tem pragu, pa ti zlomim 322 KrcmEl, II | pa ti zlomim to palico na glavi!" ~Potnikov je šel 323 KrcmEl, II | ter se je udaril s pestjo na čelo s toliko silo, da se 324 KrcmEl, II | krčme Elijeve, ki je stala na samem. ~"Pogledam si to 325 KrcmEl, II | je slonel tam s komolci na mizi, mežikal je ter se 326 KrcmEl, II | ne obrit in ne počesan; na koščenih licih se mu je 327 KrcmEl, II | izpraznil cigan svoj kozarec na dušek, vendar mu ni seglo 328 KrcmEl, II | tisti pogled; postavil je na mizo kozarec, ki ga je bil 329 KrcmEl, II | tako urno, da se je razbila na tleh. Nato je vrgel srebrnik 330 KrcmEl, II | Nato je vrgel srebrnik na mizo. ~"Ná, Elija, ná, svoj 331 KrcmEl, II | in je ves začuden gledal na cigana pred seboj. ~"Odkod 332 KrcmEl, II | je bil zalotil tovariša na cesarski cesti. ~"Res sem 333 KrcmEl, II | nisem gonil od hiše; pojdi na steljo, pa nikar ne zažgi." ~ 334 KrcmEl, II | skoraj boljše leži človek na travi pod milim nebom, kadar 335 KrcmEl, II | rekel Potnikov in je pokazal na hlev. "Tam je stelje zadosti 336 KrcmEl, II | žalosten rekel najmlajši in na jok mu je bilo. ~Drugi pa 337 KrcmEl, II | in moški: ~"Jaz še čakam. Na nas vse pride vrsta; nate 338 KrcmEl, II | nego pojdemo." ~Čakali so na očeta pozno v noč; govorili 339 KrcmEl, II | Najmlajši pa se je spomnil na mater, ko je vprašal: ~" 340 KrcmEl, II | jutra. ~Ko je bilo kosilo na mizi, se je vrnil oče; sinovi 341 KrcmEl, II | sinovi so položili žlice na mizo. ~"Ali niste lačni 342 KrcmEl, II | vaš hlapec?" ~Zalučil je na tla najprej stvari, ki jih 343 KrcmEl, II | pa si je potisnil klobuk na čelo, okrenil se je brez 344 KrcmEl, II | zadel starejši Potnikov culo na ramo ter se poslovil od 345 KrcmEl, II | od matere in od bratov; na pol pota do Kovačevih se 346 KrcmEl, II | ozrl: vsi trije so stali na pragu in so gledali za njim, 347 KrcmEl, II | pa še lep spomin mi daj na pot!" ~Mana se ga je oklenila 348 KrcmEl, II | sklonil in jo je poljubil na ustna. ~"Adijo! Lep spomin 349 KrcmEl, II | ali ko je stopil Potnikov na cesto, je pogledal proti 350 KrcmEl, II | besedo in da bi ti nauk dal na pot: ne prepevaj in ne vzdihuj!" ~ 351 KrcmEl, II | zamahnil z roko ter pljunil na cesto. Prišla sta do Elijeve 352 KrcmEl, II | Elijeve krčme; Potnikov se še na duri ni ozrl, cigan pa je 353 KrcmEl, II | pa je šel tod mimo s culo na rami?" je vprašal Elija 354 KrcmEl, III | zadovoljna, da ji ni enake na svetu. V ponedeljek pa so 355 KrcmEl, III | Potnik. "Naj se obrnemo na desno ali na levo, povsod 356 KrcmEl, III | se obrnemo na desno ali na levo, povsod je nadloga 357 KrcmEl, III | se upiramo in prerekamo? Na tej zemlji so se kmetje 358 KrcmEl, III | lenarili – odkod ta toča na faro? Spogledavali so se, 359 KrcmEl, III | tako in tako, tarnali so na vse pretege; ampak sedeli 360 KrcmEl, III | Zjutraj je pogledal kmet na polje, pa je rekel: Saj 361 KrcmEl, III | obrnilo, siromak ni mogel na polje, pa se je grabil za 362 KrcmEl, III | neumna riba: ujame se celo na prazen trnek. ~Neko noč, 363 KrcmEl, III | zamahnil je z roko tjavendan: "Na kant me še ni spravil," 364 KrcmEl, III | in je stal bahač ves gol na cesti, se je nenadoma domislil, 365 KrcmEl, III | in udaril se je s pestjo na čelo. ~"Joj meni!" je vzkliknil. " 366 KrcmEl, III | usmilil in je posegel v kot. ~"Na, vrv," je rekel, "in obesi 367 KrcmEl, III | se je nesrečnik zgrudil na tla. Ali ni se zgrudil le 368 KrcmEl, III | tla. Ali ni se zgrudil le na tla, temveč še za klaftro 369 KrcmEl, III | se je začudil grabež. ~"Na veji sem visel, pa sem padel 370 KrcmEl, III | tvoje? Tam ni zapisano, ne na papirju, ne na zlatu." ~" 371 KrcmEl, III | zapisano, ne na papirju, ne na zlatu." ~"Jaz sem hranil." ~" 372 KrcmEl, III | neutegoma začela delati. Na tak prečuden način, da siromak 373 KrcmEl, III | rubežnikova palica udarila na hišna vrata. ~"Komu sem 374 KrcmEl, III | pa je bil glavo položil na mizo in je smrčal. ~Elija 375 KrcmEl, III | očesom se je ozrl Potnik na cigana. ~"Ali da bi se vzdignili?" ~" 376 KrcmEl, III | so domovali kraj farovža. Na dvorišče je stopil, vzdignil 377 KrcmEl, III | Francka, lahko noč, z Bogom in na svidenje!" ~"Ali si pijan?" 378 KrcmEl, III | devet let. Tvoj nagelj bo na tem oknu." ~"Adijo, Francka!" ~ 379 KrcmEl, III | se je ozrl drugi Potnikov na svojo domačijo. V srcu ni 380 KrcmEl, III | Elija in je ugledal človeka na hribu. ~"Kdo je tisti? Drugi 381 KrcmEl, III | misli ga poznam. Bog s teboj na dolgo pot. S teboj in s 382 KrcmEl, III | Tisti niso nevarni, ki sedé na zarubljenem pragu in tarnajo, 383 KrcmEl, III | Tat nad tatovi! Moja kri na tvojo glavo." ~Krčmar se 384 KrcmEl, III | cigan take besede, se je na vse grlo zasmejal, in smejal 385 KrcmEl, III | nobenem srcu več ni bilo misli na Grajžarja in na rubežen. ~" 386 KrcmEl, III | bilo misli na Grajžarja in na rubežen. ~"Kaj pa gledaš 387 KrcmEl, III | mahoma je presekal romarsko na sredi in je zagodel prešerno 388 KrcmEl, III | božja roka udarila mednje. ~Na tepki pred krčmo je visel 389 KrcmEl, III | glava je klonila globoko na prsi. Pod tepko je ležala 390 KrcmEl, III | Stopil je v krčmo, izpil je na dušek poln kozarec vina 391 KrcmEl, III | vzdignil lestev, prislonil jo na vejo ter stopal počasi in 392 KrcmEl, III | lestev nagnila ter je treščil na tla naravnost na truplo, 393 KrcmEl, III | treščil na tla naravnost na truplo, lice do lica. Planil 394 KrcmEl, III | sveč ter je legel oblečen na posteljo; odel se je z dvema 395 KrcmEl, IV | kakor da bi skalo nosil na hrbtu. ~"Pijan si bil in 396 KrcmEl, IV | pokopan, trava mu že raste na grobu." ~Ali drugi sosedje 397 KrcmEl, IV | Kakor slana je ležal strah na srcih. Teden dni ni slišala 398 KrcmEl, IV | Grajžarjev storilo žalostno smrt na tepki, deseti in poslednji 399 KrcmEl, IV | Elijevo streho. Krčmar je stal na pragu in jih je pozdravljal 400 KrcmEl, IV | proti njemu in je kričal: ~"Na pomagáj, ljudje, na pomagáj!" ~ 401 KrcmEl, IV | kričal: ~"Na pomagáj, ljudje, na pomagáj!" ~Kovač je zaobrnil 402 KrcmEl, IV | in krčmar se je zgrudil na obraz. ~"Ná, živina," je 403 KrcmEl, IV | kozarec vina in ga je izpil na en sam dušek. Zaloputnil 404 KrcmEl, IV | ozrli nanj, on pa je gledal na cesto in tih smehljaj se 405 KrcmEl, IV | smehljaj se je prikazal na njegovih ustnih. ~Kolikor 406 KrcmEl, IV | vračal, in ko je stal Kovač na hribu, je bilo z njim le 407 KrcmEl, IV | točila pa jim je dekla. – Na zimo, že blizu božiča, je 408 KrcmEl, IV | Kedaj pa se boš selil?" ~"Na spomlad že, na spomlad," 409 KrcmEl, IV | selil?" ~"Na spomlad že, na spomlad," je odgovoril Elija. ~" 410 KrcmEl, IV | odgovoril Elija. ~"Torej na spomlad? Glej ga, kako natanko 411 KrcmEl, IV | je šel. ~Krčmar je stal na pragu in je gledal za njim, 412 KrcmEl, IV | črno suknjo in je planil na cesto. Privzdignil je suknjo 413 KrcmEl, IV | kakor ni hitel še nikoli. ~Na pol poti ga je zgrabilo 414 KrcmEl, IV | v noč, Elija pa je stal na poti, tih in trd, kakor 415 KrcmEl, IV | ves truden in bolan. Rana na čelu ga je zaskelela in 416 KrcmEl, IV | trikrat so jo pogasili. Na cerkveni strehi in v linah 417 KrcmEl, IV | strmeli nanj, da jih je skoraj na obrazu čutil. ~"Žid nam 418 KrcmEl, IV | v dimu; kozolec je gorel na rebri kakor visok kres; 419 KrcmEl, IV | ga ni gasil, ker je stal na samem in ker tudi vode ni 420 KrcmEl, IV | blizu; celó od zidanice na oni strani doline se je 421 KrcmEl, IV | je natočil in je obakrat na dušek izpil. Nato je omahnil 422 KrcmEl, IV | podoben tej mokri cunji na mojem čelu. Ali se staram, 423 KrcmEl, IV | krčmar pa je v suknji legel na posteljo. ~"Daj, cigan, 424 KrcmEl, IV | tramovja ter je ne zanesel na sosedovo streho. ~Kakor 425 KrcmEl, V | kosili. Kdo bo zdaj oral na teh njivah; kdo bo kosil 426 KrcmEl, V | teh njivah; kdo bo kosil na tistih senožetih? Toliko 427 KrcmEl, V | težke so mu bile noge, na zemljo prirasle. ~Mati mu 428 KrcmEl, V | moji lasje in nikogar nimam na svetu." ~Ostal je še ves 429 KrcmEl, V | okna še svetla. ~Sedel je na kamen ob klancu in je oprl 430 KrcmEl, V | nobena sila več ne izgrebe na dan. In da je zakopana tam 431 KrcmEl, V | dan. In da je zakopana tam na vekomaj tudi mladost njegovih 432 KrcmEl, V | bile njegove misli. Zvezde na nebu so sijale zmerom svetlejše; 433 KrcmEl, V | Trava je rosna; ali boljše na travi ob poti, nego pod 434 KrcmEl, V | Jutri rano se napravi na pot, napravi se brez slovesa, 435 KrcmEl, V | Najmlajši je osupnil, na to pa se je zasmejal. ~" 436 KrcmEl, V | vzdramil, je bil izgubljen na vekomaj." ~"Kaj se je zgodilo, 437 KrcmEl, V | zgodilo, da sem se prikazal na fari tisti večer, ko so 438 KrcmEl, V | vedel!" je vzdihnil cigan. "Na cesti sem se pač rodil, 439 KrcmEl, V | cesti sem se pač rodil, na cesti sem bil vzgojen in 440 KrcmEl, V | cesti sem bil vzgojen in na cesti bom umrl. – Prvo spoznanje, 441 KrcmEl, V | stropom. – Kmalu pojdem dalje, na tisto stran se namerim, 442 KrcmEl, V | da boš imel lahke noge na poti." ~"Kako bi imel lahke 443 KrcmEl, V | smrti, kakor da si pokazal na posteljo: Glej, sin, tvoja 444 KrcmEl, V | Cigan si je potisnil klobuk na oči in je molčal. ~Najmlajši 445 KrcmEl, V | Najmlajši je šel, legel je na seno in je takoj zaspal. 446 KrcmEl, V | njena lica bela in mlada, na čelo pa so viseli sivi lasje. ~ 447 KrcmEl, V | še noč, ni se še belilo na vzhodu; ali pihal je že 448 KrcmEl, V | hladni jutranji veter in na licih je čutil roso. ~Z 449 KrcmEl, V | korakom je hitel v dolino in na oni strani v klanec. Lahke 450 KrcmEl, V | zid. ~Najmlajši je stopil na hrib, tam se je še ozrl 451 KrcmEl, V | dolgim korakom in s culo na hrbtu stopal mimo krčme; 452 KrcmEl, V | smel. Še ta kozarec, pa bom na kolenih. Ali hujše bi bilo, 453 KrcmEl, V | temveč je omahnil z životom na vzglavje. ~"Kdo mi je dal 454 KrcmEl, V | ukanil?" ~Trudoma je splezal na posteljo, obrnil se je k 455 KrcmEl, V | steni in je pritisnil pesti na oči. "Da bi spati mogel 456 KrcmEl, V | Belo se je zasvetilo na steni; okrenil je glavo 457 KrcmEl, V | Stari Potnik je stal na pragu, odprl je usta nastežaj 458 KrcmEl, V | krčmo in položi srebrnik na mizo. Drugače ti ne točim." ~ 459 KrcmEl, V | sem počival; treba bo spet na pot, že štejem dni." ~Dolgo 460 KrcmEl, V | vzdignil kozarec. ~"Pij, cigan! Na tvoje zdravje najpoprej!" ~ 461 KrcmEl, V | Krčmar je postavil kozarec na mizo, cigan pa se je zakrohotal, 462 KrcmEl, V | slabiče in cágavce! Zdaj imaš na dlani že vse, kar si hotel; 463 KrcmEl, V | teboj, pa ti je padla žlica na mizo. Koga si se ustrašil, 464 KrcmEl, V | ljudi, zdaj pa si se spravil na popotnega berača! Ali te 465 KrcmEl, V | koščena roka, ki je ležala na mizi, se mu je tresla. ~" 466 KrcmEl, V | nisi izpraznil, pa se ti že na licih pozna!" ~"Kaj da se 467 KrcmEl, V | Elija mu je položil roko na ramo. ~"Le malo še ostani. 468 KrcmEl, V | obadva, ali obadva sta sedela na robu stola. ~"Pij!" je rekel 469 KrcmEl, V | rokama in ga je pritisnil na prsi s toliko silo, da je 470 KrcmEl, V | ciganov vrat ter telebnil na tla. Težko je zasopel cigan 471 KrcmEl, V | Obedve pesti je tiščal na senca in je premišljeval. ~" 472 KrcmEl, V | zastrupil? Saj nisem babjeveren. Na uroke ne verujem in ne na 473 KrcmEl, V | Na uroke ne verujem in ne na coprnice. Cigan je le spoznal, 474 KrcmEl, V | Ognja! Prižgimo trske!" ~Na klancu se je zasvetilo deset 475 KrcmEl, V | ko je prvi plamen skočil na streho. ~"Ne žgite!" so 476 KrcmEl, V | podstrešno izbo, tretji na streho. Šli so in so tako 477 KrcmEl, V | in so tako storili tudi na hlevu, na kašči in na skednju. ~ 478 KrcmEl, V | tako storili tudi na hlevu, na kašči in na skednju. ~Nebo 479 KrcmEl, V | tudi na hlevu, na kašči in na skednju. ~Nebo je bilo rdeče, 480 KrcmEl, V | ugasnile so že tudi zvezde na nebu. ~Tiho se je vzdignil 481 KrcmEl, V | pogorišče, je stal cigan na hribu in je gledal v dolino 482 KrcmEl, VI | Težka in trda noč je legla na osojniško faro. Kakor da 483 KrcmEl, VI | dobro ohladilo črno tramovje na pogorišču, ko se je vlekla 484 KrcmEl, VI | Do pasú upognjeni, roke na hrbtu uklenjene so romali 485 KrcmEl, VI | nekdaj kmetje in gospodarji. ~Na pogorišču je postavil Elija 486 KrcmEl, VI | niso ranili korenin. ~"Stoj na vse večne čase in v izbo 487 KrcmEl, VI | prstjó ter so jih presadili na vrt. Pod temnim zelenjem 488 KrcmEl, VI | je visel srebrn lestenec, na njem pa je bilo do trideset 489 KrcmEl, VI | samim soncem, je legel Elija na mehki divan in si je točil 490 KrcmEl, VI | štajerska vina so mu bila na jeziku in v grlu že kakor 491 KrcmEl, VI | tedaj, ko je z veje telebnil na tla. ~Elija je postavil 492 KrcmEl, VI | Elija je postavil kozarec na mizo in ga je natočil do 493 KrcmEl, VI | in še po smrti si mevža! Na tepki si me iskal, pa si 494 KrcmEl, VI | je ob kozarec, ki je stal na mizi in vino se je v črnem 495 KrcmEl, VI | je v črnem curku izlilo na tla. ~Elija se je pogladil 496 KrcmEl, VI | izbi, bi ne bilo spanja na oči, v srcu pa bi bila groza 497 KrcmEl, VI | se je žvenketaje zvrnil na tla. ~Elija je pil sam ter 498 KrcmEl, VI | ni pil; strmel je dolgo na krčmarja z belimi očmi ter 499 KrcmEl, VI | dodelil kot in žlico do smrti! Na tvoje zdravje in na zdravje 500 KrcmEl, VI | smrti! Na tvoje zdravje in na zdravje tvojih sinov!" ~